Jerala: Sproščali bomo lahko takrat, ko se bodo vse krivulje resno obrnile navzdol

Kako pa je v Sloveniji? Znova ogromno novih okužb, več kot 16.600, aktivno okuženih naj bi bilo ta hip že skoraj 200 tisoč Slovencev. Vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani Roman Jerala je potrdil, da so številke res visoke. "Torej 100.000 na teden okuženih, sicer menijo, da jih je najbrž dvakrat več. Torej kolegi, ki se ukvarjajo z modeliranjem, menijo, da smo vrh že dosegli ali pa da smo zelo blizu vrha. Zelo verjetno lahko pričakujemo, da se bodo številke začele obračati navzdol, ampak kljub vsemu lahko rečemo to, da smo šele nekje na polovici, saj krivulja, ko se spušča, gre kar nekoliko časa navzdol. Zato lahko pričakujemo, da bo še kar nekaj okuženih."

Pojavila se je podrazličica omikrona BA2, ki smo jo potrdili tudi že v Sloveniji. Prvi podatki kažejo, da je še bolj kužna. Jerala je potrdil, da je res še bolj kužna in da to ni neka dobra novica. "Dobro v tem je samo to, da ta različica ne povzroča hujše bolezni. Je pa zagotovo bolj kužna, zato je zelo verjetno, da bo spekter ljudi, ki bodo okuženi, še večji. Če pogledamo recimo Dansko, vidimo, da se krivulja okuženih še kar vzpenja."

Ta teden smo spremenili režim testiranja, zadostujejo hitri antigenski testi, ki pa so nekoliko manj zanesljivi od PCR-testov. Ali to vpliva na dnevne podatke, pa tudi na širjenje okužb? "To so seveda drugačne številke, tako da jih ne morem neposredno primerjati s tistimi številkami, ki smo jih imeli prej," je pojasnil Jerala. "Res je, da so hitri antigenski testi manj zanesljivi in predvsem manj občutljivi. Kar pomeni, da smo lahko kužni, preden test zazna. Zato mislim, da je zelo pomembno, da se prebivalci držijo navodil, kako ukrepati." To pomeni, da če imamo simptome bolezni, je najbolj varno, četudi smo negativni, da se obravnavamo kot da smo okuženi oz. smo nekaj časa v izolaciji. "Če se le da, zato da ne okužimo drugih in se potem mogoče čez kakšen dan ali dva naknadno testiramo."

Zdaj že vemo, da omikron pri večini, predvsem pri cepljenih, povzroča blažjo obliko bolezni. Zato nekatere dobro precepljene države že sproščajo nekatere ukrepe. V Sloveniji je precepljenost še vedno nizka. Kdaj pa bi lahko začeli razmišljati o sproščanju ukrepov? Jerala je odgovoril, da je to odločitev medicinske stroke. Po njegovem mnenju šele takrat, ko se bodo vse krivulje resno obrnile navzdol. "Torej tudi zasedenost bolnišnic. V nekaterih državah, kjer sproščajo, vidimo, da kar raste število hospitalizacij. Mogoče je Francija meni najbližja, kjer menijo, da bo realno resno razmišljati o nekem sproščanju šele takrat, ko se vsi indikatorji obrnejo navzdol. Seveda pa prihajata pomlad in poletje, toplo vreme, in se mi zdi, da bo tudi to pripomoglo k temu, da se bo ta val zaključil."

Med necepljenimi zdaj kar nekaj ljudi računa, da jih bo ščitila prebolelost. Toda možnost ponovne okužbe po okužbi z omikronom je precej visoka. Jerala je potrdil, da to kažejo tudi podatki, da se ponovne infekcije pogosto dogajajo. "Del te cene, da je omikron blažji, je tudi ta, da je s tem povezan tudi slabši imunski odziv in zelo verjetno tudi slabša zaščita pred okužbo. Še vedno je kombinacija s cepljenjem tista, ki najbolj prepreči okužbe, predvsem pa hospitalizacije."

Nekateri strokovnjaki ugotavljajo, da bi lahko bila najboljša t. i. hibridna imunost, torej trikratno cepljenje in prebolelost. "Mislim, da je ekvivalentno trikratno cepljenje in cepljenje v kombinaciji z okužbo. Seveda nobenemu ne priporočam, da se okuži, da bo bolje zaščiten. Nedvomno pa podatki kažejo, da kombinacija cepljenja in okužbe, ne glede na to, kakšen vrstni red je, omogoča najboljšo zaščito. Upamo tudi zaščito pred drugimi različicami," je pojasnil Jerala. 

Svetovna zdravstvena organizacija je v Evropi napovedala skorajšnji konec pandemije. Jerala je dejal, da je glede tega še nekoliko skeptičen. "Ne vemo, kakšne različice bodo še prišle. Mislim, da smo lahko vsaj v tem gotovi, da to ne bo zadnja različica. Torej vprašanje je seveda, kako bodo nalezljive in kakšne bodo posledice. Nedvomno pa bo velik del okuženih in cepljenih zagotovo precej spremenil pandemično razmerje v prihodnje," je zaključil.