Genetika razlog, da je v vzhodni Evropi manj smrti zaradi covida-19 kot drugje?

Skandinavske države in države na vzhodu Evrope je pandemija kot kažejo podatki prizadela manj kot druge evropske države. V skandinavskih državah – z izjemo Švedske – je namreč število umrlih zaradi covid-19 precej nižji od povprečja. Prav tako so v državah vzhodne Evrope, predvsem Balkana, zabeležili relativno malo smrti. Po drugi strani pa je pandemija izjemno prizadela Italijo, Španijo in ameriško zvezno državo New York. 

Raziskovalci Unverze v Gentu so zato pod drobnogled vzeli genetske razlike med prebivalci posameznih držav in ugotovili, da določene genetske značilnosti dejansko vplivajo na potek pandemije. 

Razlika v genu ACE1

Belgijski znanstveniki so ugotovili, da več kot je na nekem območju prebivalcev s polimorfizmom D gena ACE1, manj je smrtnih primerov zaradi bolezni covid-19. Polimorfizem je pojem, ki v genetiki opisuje pojavljanje več različic istega gena znotraj ene populacije (dva ali več alelov na isti lokaciji v DNK). 

"Bolj kot gremo proti vzhodu Evrope, pogostejši je polimorfizem D gena ACE1. To sovpada z resnostjo pandemije koronavirusa ozrioma vidimo, da epidemija covida-19 pojenja, ko prehajamo iz zahodne v srednjo in vzhodno Evropo," je pojasnil mikrobiolog in imunolog Joris Delanghe iz Univerze v Gentu. 

Znanstveniki menijo, da lahko ta oblika polimorfizma gena ACE1 pojasni do 41 odstotkov razlike v razsežnosti pandemije med državami. 

V raziskavi so primerjali pogostost polimorfizmov med prebivalci 25 držav Evrope, Bližnjega vzhoda in Severne Afrike ter podatki Unvierze Johns Hopkins o številu okužb in smrtnih primerov zaradi covid-19 v teh državah. Analiza je pokazala očitno povezavo med polimorfizmom D gena ACE1 in resnostjo pandemije. 

Kaj pa družbeni faktorji?

Zemljevid okužb s koronavirusom kaže jasno razliko med številom okužb na zahodu in vzhodu Evrope. Tudi najbolj prizadete države srednje in vzhodne Evrope imajo na milijon prebivalcev precej nižje število okužb in smrtnost zaradi covida-19 kot zahodnoevropske države. 

Slovaška ima denimo le 1421 potrjenih primerov okužbe in le 25 smrti. Sosednja Avstrija, za katero velja, da je prav tako uspešno zajezila epidemijo, pa ima v primerjavi s Slovaško več kot 10-krat več (15.650) primerov okužb in 24-krat več smrti (606) zaradi covida-19. Čeprav ima Avstrija le okoli tri milijone prebivalcev več kot Slovaška. 

Družbenih faktorjev za takšne razlike v številu okužb in smrti med "bolj razvitimi" in "manj razvitimi" evropskimi državami je več: mlajša populacija, manjša gostota prebivalstva, manj letov na Kitajsko, manj testiranj ... Vendar pa je ena od pomembnih razlik tudi zgodnje sprejemanje strogih ukrepov za preprečevanje širjenja okužb. Denimo, na Češkem in Slovaškem so uporabo zaščitnih mask zapovedali že zelo zgodaj. 

Najbolj pomemben ukrep, ki je preprečil hitro širjenje okužbe, pa je bila zgodnja omejitev gibanja v skoraj vseh vzhodnoevropskih državah. Medtem so se denimo v Združenem kraljestvu in številnih drugih zahodnoevropskih državah ljudje še do sredine marca zbirali na javnih množičnih dogodkih, tekmah, koncertih. V srednji in vzhodni Evropi pa so vlade videle, kaj se dogaja v Italiji, zato so se odločile za stroge ukrepe in prepoved množičnega zbiranja, ljudi pa so pozivale naj ostanejo doma. 

K takšnim odločitvam v teh državah je zagotovo pripomogla tudi bojazen, da njihovi zdravstveni sistemi ne bi zmogli prevelikega bremena, če bi se zgodil italijanski scenarij. "Prav zato, ker smo se zavedali ranljivosti našega zdravstvenega sistema, so ljudje upoštevali omejitev gibanja. Zato, ker ne zaupamo sistemu," je za The Guardian ocenil bolgarski politični strokovnjak Ivan Krastev.