Od tekmecev do sodelavcev. Covid-19 poskrbel za sodelovanja gigantov

Novica, da bo farmacevtski gigant Merck pomagal pri proizvodnji cepiva Johnson & Johnsona, je sprožila precej pozitivnih odzivov. Zasluge za to si sicer pripisuje aktualna ameriška administracija, ki je na lovu za čim več cepivi. 

Prav cepivo Johnson & Johnsona je v njihovi strategiji boja z virusom še kako pomembno, saj gre za cepivo, kjer naj bi bil dovolj le en odmerek, prav tako je enostavnejše za skladiščenje in prevoz, saj ne potrebuje ekstremno hladnega okolja – kot cepivo Pfizerja in BioNTecha. 

Vstop Mercka v proizvodnjo pomeni, da je cilj, ki si ga je ob podpisu z ameriško vlado zadal Johnson & Johnson – da bo do konca junija zagotovil 100 milijonov odmerkov, vsekakor precej bolj realen, kot bi bil sicer, saj je že nekaj časa jasno, da njihove lastne proizvodne kapacitete ne bodo dovolj. 

Še vedno pa ne gre za magično rešitev, česar se zavedajo tudi v ZDA, kjer ekonomija kleca pod bremenom pandemije, zaradi šibkega sistema pomoči in zdravstvenih zavarovanj pa se je ogromno ljudi znašlo na robu preživetja. Iskanje rešitev je zato ključno, a proizvodnja cepiv ni ravno preprosta. 

Traja lahko dva meseca, da fermentira benigni virus, ki bo služil kot sistem za dovajanje DNK, ki sproži imunsko reakcijo. Izdelava stekleničk in testiranje čistosti pa še dodaten mesec in pol. Prav tako bo potrebnih nekaj posegov v Merckove proizvodne obrate, kar bi lahko trajalo več tednov. 

Vseeno pa je sodelovanje med podjetjema eno zadnjih v vrsti zanimivih sodelovanj v sicer izjemno tekmovalni branži. Merck je na začetku pandemije upal, da bo med podjetji, ki bodo razvila najučinkovitejša cepiva, a se ni izšlo po načrtih, zato so se odločili, da projekt pustijo v predalu in bodo zdaj pomagali tekmecu. 

Tudi Sanofi, francoski farmacevtski gigant, se je, ko je postalo jasno, da se bo izdelava lastnega cepiva zavlekla, povezal z družbama Johnson & Johnson ter BioNTech. 

Nevsakdanji časi so poskrbeli za nevsakdanja sodelovanja, pravijo analitiki, ki menijo, da je koronavirus prispeval k temu, da vidimo sodelovanja farmacevtov na področjih, kjer so se jim dolgo izogibali. "Običajno se farmacevtska podjetja, zlasti tista z novim izdelkom na trgu, leta oklepajo izključne pravice do tega izdelka. Toda veliko povpraševanje po cepivih je povzročilo premik na trgu. Da bi lahko sploh bile del konkurenčne tekme, morajo farmacevtska podjetja deliti proizvodne kapacitete, da proizvodnja cepiv poteka čim hitreje," piše Quartz. 

Johnson & Johnson ni edini, ki širi mrežo povezav. Moderna se je povezala s švicarskim kemijskim podjetjem, da bi poskušala povečati svojo proizvodnjo, AstraZeneca pa z manjšimi farmacevtskimi podjetji na Japonskem in v Indiji.

Pod drobnogledom in pričakovanji javnosti

Razmere pa so tokrat še nekoliko drugačne tudi zato, ker so farmacevtska podjetja pod drobnogledom javnosti, ki ga do zdaj niso bila vajena. Predvsem iz Afrike in Azije ter WHO se vrstijo pozivi, naj podjetja, ki so uspešno razvila cepiva proti covidu-19, svoje formule delijo z ustreznimi deležniki, da bi se pospešilo proizvodnjo cepiv in ustavilo pandemijo. 

Še posebej se ti pozivi vrstijo zdaj, ko je bitka s časom še posebej mučna, saj bi nas lahko širjenje novih sevov vrnilo na začetek. 

Poleg tega so pričakovanja javnosti, da bodo farmacevtska podjetja ravnala modro, etično in povezovalno, tokrat še posebej upravičena. Če v primeru razvoja marsikaterega zdravila ali cepiva te družbe leta zbirajo sredstva, da lahko financirajo raziskave, so tokrat predvsem od ameriške in evropskih vlad dobila ogromno denarja, da so lahko bila cepiva razvita s hitrostjo, ki je nismo videli nikoli prej. V zameno za svoj denar pa želijo tudi davkoplačevalci – rezultate.