Gospodarstveniki proti dvigu minimalne plače, namesto tega predlagajo krizni dodatek

Kot smo poročali v torek, sindikati močno nasprotujejo predlogu za zamrznitev minimalne plače, ki naj bi ga v okviru PKP 7 obravnavala vlada. Sporočili so, da v tem primeru ne izključujejo niti stavke. 

V sporočilu za javnost pa so zdaj svoj pogled na epidemijo bolezni covid-19 in njene gospodarske posledice delili Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS), ki se s sindikati ne strinjajo. "Opozarjamo, da se mnoga podjetja soočajo z izjemno oteženimi gospodarskimi razmerami in si na vse načine prizadevajo za ohranitev poslovanja in delovnih mest. Spremenjen način določitve višine minimalne plače za leto 2021 bi v tem trenutku dodatno nesorazmerno obremenil gospodarstvo. Tega dodatnega bremena mnoga podjetja ne bi prenesla," so v skupnem pismu zapisale omenjene institucije.

Po njihovih besedah je treba upoštevati, da bi višji stroški dela posledično pomenili dodatno zmanjševanje  števila delovnih mest. Zato temu nasprotujejo. Predlagajo pa, "da se minimalna plača za leto 2021 določi v višini 940,58 EUR mesečno, torej v enaki višini, kot je bila določena za leto 2020".

"Ob tem se zavedamo, da je tudi za zaposlene delo v trenutnih razmerah, povezanih z ukrepi za preprečevanje širjenja bolezni covid-19, oteženo. Zato predlagamo kompromisni predlog, da se v okviru PKP 7 sprejme ukrep, na podlagi katerega bodo vsi zaposleni v gospodarstvu, ki so prejemniki minimalne plače in delo tudi dejansko opravljajo, v letu 2021 prejeli mesečni krizni dodatek, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov ter ga v celoti plača Republika Slovenija," so sporočili s TZS, ZDS in ZDOPS. Predlog so že posredovali Ekonomsko-socialnemu svetu, katerega člani so predstavniki vlade, sindikatov in ostalih delodajalskih organizacij.

Na Ekonomsko-socialnemu svetu naj bi o omenjenih predlogih razpravljali v petek.

ZSSS: Gospodarski razvoj ne sme temeljiti na slabih, nevarnih pogojih dela in nizkih plačah

V Zvezi svobodnih sindikatov so v pozivu poslankam in poslancem ob dnevu človekovih pravic opozorili, da tudi pravica do varnega in zdravega delovnega okolja, pravica do dostojnega življenja in pravica do dostojnega plačila za opravljeno delo sodijo med temeljne človekove pravice. "Nikakor tako ne pristajamo na kakršnekoli poskuse zniževanja njihove ravni, njihovega kratenja ali celo namernega spregledanja. Te pravice so neodtujljive, so univerzalne in na njih ni moč graditi konkurenčnosti gospodarstva." 

Dodajajo, da epidemiološke razmere ne morejo biti razlog ali izgovor za zniževanje ravni omenjenih pravic, ter da gospodarski razvoj ne sme temeljiti na slabih, nevarnih pogojih dela in nizkih plačah.

V ZSSS znano nasprotujejo zamrznitvi minimalne plače, kar označujejo za nesprejemljivo. "Tisti, ki to predlagajo, očitno menijo, da je delavec zgolj in izključno strošek, ne pa da bistveno prispeva k razvoju podjetja ter k njegovi uspešnosti. /.../ Nasprotovanje dvigu minimalne plače s 1. januarjem  2021 pomeni nasprotovanje pravici delavke oziroma delavca do dostojnega plačila, do dostojnega življenja," so zapisali. 

Obenem pa opozarjajo tudi na pomen varnega in zdravega delovnega okolja. Njihova anketa, ki so jo opravili med članstvom je pokazala, da 68 odstotkov zaposlenih kljub kriznim razmeram na svojih delovnih mestih dela, 34 odstotkov delodajalcev ni odredilo dela od doma, tudi tam, kjer bi narava dela to dopuščala, 34 odstotkov zaposlenih ni obveščenih o okužbah na delovnem mestu, 60 odstotkov pa jih navaja, da je v njihovem kolektivu do okužbe že prišlo.

Poslanke tako v pismu pozivajo, naj delavcem zagotovijo varno delovno okolje in dostojno plačilo.