Gre za največje približanje eni od štirih glavnih Jupitrovih lun doslej in za zadnji let mimo ene od njih. Let mimo lune je bil med drugim potreben zaradi usmeritve na končno balistično pot po kateri bo sonda septembra 2003 padla na Jupiter. Z uničenjem sonde, ki ji je zaloga goriva za usmerjanje že skoraj pošla, bodo preprečili možnost, da bi padla na Jupitrovo luno Evropa. Sonda Galileo je odkrila, da ima Evropa globok ocean slane vode, ki je pokrit z ledom. Znanstveniki dopuščajo možnost, da je v oceanu primitivno življenje. Padec sonde na Evropo bi kasnejše iskanje izvenzemeljskega življenja v oceanu lahko motil.
Sonda je mimo Jupitrovih lun v preteklosti letela skupno 33-krat, od tega šestkrat mimo lune Io, a se ji na tako majhno razdaljo še ni približala. Če bi vse potekalo po načrtu, bi znanstveniki med sedmim srečanjem sonde z nebesnim telesom, ki ima največ delujočih vulkanov v Osončju, računajo da od 200 do 300, dobili še zadnjih 70 od približno 14.000 fotografij, kolikor jih je sonda posnela v dobrih 12 letih poleta. Računali so, da bodo na fotografijah vidne tudi samo deset metrov velike podrobnosti. Načrt se je izjalovil in tako bo Galileo do konca poleta pošiljal le še znanstvene podatke.
Vesoljsko plovilo, s pomočjo ameriškega raketoplana Atlantis so ga izstrelili 18. oktobra 1989, je že doslej delovalo več kot trikrat dlje od načrtovanega časa in zdržalo triinpolkrat večjo količino sevanja od predvidene. Od 7. decembra 1995, ko se je utirilo v orbito okoli Jupitra, je planet obkrožilo 33-krat in skupno 27-krat letelo mimo lun Evropa, Ganimed in Kalisto. Preden se bo potopilo v plinski velikan Jupiter, bo novembra letos letelo še mimo njegove majhne notranje lune Amaltea.
Io tako kot naša Luna svojemu planetu kaže vedno isto stran. Galileo je bil med tokratnim letom mimo lune Io v najboljšem položaju za opazovanje te strani doslej. Znanstveniki so upali, da bodo lahko videli območja, ki so jim, zaradi hitrega spreminjanja površja zaradi vulkanov neznanka od leta 1979, ko jih je fotografirala sonda Voyager 1 in da bodo uzrli tudi prvotno neaktiven vulkan, ki je zadnje poletje bruhal nepričakovano visoko. Upanje se ni izpolnilo. Sonda je 28 minut pred največjim zbližanjem z luno Io iz neznanega razloga, domnevajo da zaradi močnega sevanja Jupitra, vklopila varni način poleta in zato ni mogla fotografirati in meriti. Vzroki za neuspeh bodo znani predvidoma čez nekaj dni, ko bo Galileo zapustil območje visoke radiacije.
