Največ neodkritega piratstva je med računalniškimi ljubitelji. Tržni inšpektorji fizičnih oseb ne preverjajo tako pogosto kot podjetja, ker za to, tako kot policisti, potrebujejo sodni nalog. Lahko pa preverjajo tudi na javnih mestih in na internetu. Preprodaja po internetu je še posebej razširjena, ker jo je težje nadzorovati. V zadnjem času preprodajalci piratske videoigre ponujajo tudi na bolšjem sejmu.
Pri združenju aktivistov ocenjujejo, da računalniške programe nezakonito uporablja več kot 90 odstotkov ljudi, medtem ko je teh po raziskavi BSA, ki sicer preverja le poslovno uporabo, slabih 60 odstotkov.
Piratstvo pomaga nadzorovati tudi policija, kakšna pooblastila ima, pa nismo uspeli izvedeti. Izvedeli pa smo, da je za nezakonito uporabo računalniških programov zagrožena triletna zaporna kazen ali pa visoka denarna kazen. Celjsko podjetje na primer, ki ga je sodišče pred dobrim tednom dni obsodilo na najvišjo denarno kazen doslej, bi moralo plačati 3 in pol milijona tolarjev, vendar sodba še ni pravnomočna.
Zaradi piratstva 29 milijonov dolarjev škode
Stopnja piratstva v Sloveniji je lani dosegla 59 odstotkov, kar je sicer le odstotek manj kot leto prej in dva odstotka manj kot pred dvema letoma. Študija, ki jo je za BSA izdelala Mednarodna korporacija za načrtovanje in raziskave, tudi navaja, da je slovensko gospodarstvo zaradi tega lani utrpelo škodo v višini 29 milijonov dolarjev. S tem se je škoda v Sloveniji zaradi piratstva v primerjavi z letom 2001 povečala za 9,3 milijona dolarjev.
Rezultati študije o svetovni stopnji piratstva, ki sicer zajemajo le poslovno programsko opremo brez operacijskih sistemov in računalniških iger, so pokazali 39-odstotno stopnjo piratstva, kar prav tako kot v Sloveniji pomeni padec stopnje piratstva poslovne programske opreme za odstotek.
Kot je povedal pravni pooblaščenec Gospodarskega interesnega združenja proizvajalcev in prodajalcev računalniške strojne ter programske opreme BSA GIZ, ki je slovenska podružnica BSA, Rok Koren, je od leta 1994 - takrat je bila študija prvič izdelana - pa do 2002 stopnja piratstva v vzhodni Evropi padla za 14 točk, in sicer s 85-odstotne na 71-odstotno stopnjo piratstva. Slovenija, ki po standardih BSA sodi na območje vzhodne Evrope, je najbolj napredovala. Stopnja piratstva poslovne programske se je znižala za 37 točk, to je s 96-odstotne stopnje na 59-odstotno stopnjo piratstva programske opreme. V raziskavi ni upoštevano stanje pri zasebnih uporabnikih. V tem primeru bi se stopnja piratstva v Sloveniji po besedah Korena zvišala.
Sicer pa Koren trdi, da "Slovenija beleži visoko znižanje stopnje piratstva poslovne programske opreme, saj je na svetovni ravni na tretjem mestu po znižanju stopnje piratstva." Koren je med drugim opozoril, da slovenska podružnica BSA dobro sodeluje s policijo, inšpekcijo, državnim tožilstvom in sodstvom. Tako BSA naredi ogromno za to, da so v praksi kršitelji avtorsko-pravne zakonodaje kaznovani.
Lansko leto pregledali 116 podjetij
Lani so tržni inšpektorji pregledali 116 podjetij, kar je šest odstotkov več kot leto poprej. Preiskali so 805 računalnikov, na njih so našli 476 nelegalnih programov in vložili 23 pritožb sodnikom za prekrške. Ti so lani obsodili devet končnih uporabnikov, štiri od teh pravnomočno.
Miha Trampuž z Avtorske agencije za Slovenijo je spregovoril o zakonodaji na področju piratstva. Predstavil je konvencijo o kibernetičnem kriminalu in osnutek direktive o ukrepih in postopkih, ki bodo zagotovili učinkovito uveljavljanje pravic intelektualne lastnine.
Konvencija o kibernetičnem kriminalu ureja deset novih kaznivih dejanj v kibernetičnem prostoru. Pripravil jo je Svet Evrope, podpisala pa jo je tudi Slovenija. V Sloveniji je konvencija trenutno v postopku ratifikacije. Po besedah Trampuža vsebuje konvencija pomembne določbe o kazenskem postopku, zato bo Slovenija morala spremeniti kazenski zakonik in zakon o kazenskem postopku.
EU pa je pripravila osnutek direktive o ukrepih in postopkih, ki naj bi zagotovili učinkovito uveljavljanje pravic intelektualne lastnine. Direktiva obravnava civilnopravne sankcije, določbe o pravicah sodišča, zavarovanje premoženjskih koristi, povračila škode in drugo. Ob tem je Trampuž poudaril, da je slovenska zakonodaja že bolj ali manj usklajena z vsebino osnutka omenjene direktive.
