Znanost in tehnologija

Kdaj nov internetni protokol?

Ljubljana, 19. 02. 2010 05.52 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Slovenija pri uvajanju internetnega protokola IPv6 zaostaja za evropskimi državami. Problem je v storitvah, aplikacijah in ceni.

Svetovna organizacija za upravljanje sistema internetnih domen (ICANN) je pred tedni opozorila, da je na aktualnem internetnem protokolu IPv4 le še 10 odstotkov prostora (722 milijonov) za registracijo novih internetnih naslovov. Predlagajo bolj aktivno uvajanje novega protokola IPv6.

Odzvali so se tudi v Agenciji za pošto in elektronske komunikacije (Apek), kjer želijo pospešiti uvedbo novega internetnega protokola IPv6 v Sloveniji. Zainteresiranim omogočajo vpogled v razloge za pospešeno uvajanje IPv6 v Sloveniji. Mogoče se je seznaniti s prednostmi, ki jih prinaša nov protokol, z migracijskimi tehnikami, ki omogočajo prehod na IPv6, ter možnimi scenariji prehoda.

Vsaka naprava, ki se povezuje na internet, potrebuje svoj IP-naslov. Večina današnjih IP-naslovov temelji na internetnem protokolu verzije 4 (IPv4), problem, s katerim se soočamo, pa je čedalje večje pomanjkanje naslovnega prostora IPv4. Glede na trend povpraševanja po IPv4-naslovih bo po izračunih regionalnih internetnih registrarjev tovrstnih naslovov zmanjkalo leta 2012, krovni internetni organizaciji IANA pa celo že leta 2011.

Prednosti IPv6

Pri tem IPv6 predstavlja enega najbolj obetajočih internetnih protokolov, saj odpravlja vse pomanjkljivosti IPv4 in prinaša nove funkcionalnosti, ki bodo omogočile še večji razvoj in napredek elektronskih komunikacij. Uvedba protokola IPv6 je tako vitalnega pomena za zagotovitev kontinuirane rasti in stabilnosti interneta, pojasnjujejo v Apeku.

Slovenija z vidika številčnosti projektov in konkretnih implementacij IPv6 v primerjavi z drugimi evropskimi državami zaostaja, poudarjajo v Apeku. Med najaktivnejšimi institucijami izstopa javni zavod Akademsko in izobraževalno omrežje Slovenije (Arnes), ki je že pred osmimi leti uspel vzpostaviti nov hitrostni rekord v hitrosti prenosa podatkov s protokolom IPv6.

Protokol IPv6 že vrsto let uspešno uporabljajo v raziskovalno-akademskih okoljih in drugih večjih omrežjih. Standardiziran je že več kot deset let, vendar zaradi pomanjkanja storitev, aplikacij in končnih naprav, ki bi dvigovale njegovo dodano vrednost, ne dosega množične uporabe.

Za vpeljavo naprednejšega protokola IPv6 primanjkuje potrebnega strokovnega znanja, poleg tega pa tovrstna vpeljava v omrežja zahteva tudi precejšnja finančna sredstva. Na trgu zaenkrat še ni potrebnega povpraševanja, ki bi njegovo vpeljavo pospešilo.

Konec leta res že večje možnosti za IPv6?

Evropska komisija uvedbo IPv6 močno podpira. V letu 2008 si je komisija tako zadala, da mora do leta 2010 vsaj 25 odstotkov evropskih uporabnikov imeti možnost priklopa na internet prek IPv6, kjer bodo lahko dostopali do zanje najpomembnejših ponudnikov vsebin in storitev, ne da bi pri tem občutili razliko v primerjavi z IPv4.

Večina držav članic EU je vpeljala različne projekte in iniciative, s katerimi želi omogočiti čim prejšnjo uvedbo IPv6. Njihov glavni cilj je predvsem dvigniti raven znanja s področja poznavanja IPv6 ter povečati zanimanje podjetij in končnih uporabnikov za protokol, kar bi posledično pripeljalo k večjemu povpraševanju in množični vpeljavi IPv6.
 

KOMENTARJI (5)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Rasturam
19. 02. 2010 09.24