Gabrje nad Dobrovo, dobrih 10 kilometrov iz prestolnice, je vas, kjer leži ekološka kmetija Levičnik. Kot pojasnjuje gospodar Jože Čemažar, se ukvarjajo v glavnem s prirejo mleka, redijo tudi krškopoljce, nekaj ovc, kokoši. Ob mleku pa ponujajo še jajca, sveže in predelano meso, mlečne in mesne izdelke in kar nekaj sezonske zelenjave. Kmetujejo ekološko, kar med drugim pomeni: prosta reja živali, ekološka krma, predpisano kolobarjenje, organska gnojila, brez pesticidov in lahkotopnih mineralnih gnojil. "Moramo priznati, da je tako pridelana hrana nekaj dražja," pripoveduje Čemažar. "Čeprav ne zmeraj toliko, kot bi si razni izdelki zaslužili. Vsi pa si tega ne morejo privoščiti. Bi bilo pa dobro, če bi si lahko vsaj občasno, da bi ljudje videli razliko. Tudi sam nisem mogel verjeti, ampak naše stranke pravijo, vaša zelenjava je boljša. Pa je glava enaka glavi, če tako gledaš. Ampak je pa zrasla na zemlji, ni zrasla z nekimi dodatki, na hidroponiki."

 A težava je tudi, da sami še zdaleč ne pridelamo dovolj hrane. Kar pomeni, da moramo večino – zlasti sadja in zelenjave – uvoziti. Temu pritrjuje tudi David Žalec, ustanovitelj in vodja podjetja Sadje v pisarni, ki 400 podjetjem po vsej Sloveniji dostavlja zabojčke s svežim sadjem, zelenjavo, oreščki, sadnimi napitki. "V Sloveniji je sadje v sezoni od aprila pa nekje do oktobra, pozimi ga ni. In če želiš imeti klementine, mandarine, nektarine, jih moraš uvoziti iz Italije ali Hrvaške."

 Večina sadja in zelenjave – zlasti iz tretjih držav – v Slovenijo prispe prek koprskega pristanišča, kjer jo podrobno pregledajo. Hrano inšpektorji nadzirajo tudi v trgovinah, pekarnah, restavracijah, na stojnicah, pri dobaviteljih. Redne preglede in vzorčenja opravljajo na podlagi ocene tveganja, izredne ob morebitnih prijavah strank, sporočilih iz drugih evropskih držav, aferah v tujini, pojasnjuje Nadja Škrk, vodja Sektorja za nadzor hrane na Inšpekciji za varno hrano. "Delamo letne monitoringe, s katerimi se skuša dobiti povprečno stanje v Sloveniji. Če se izkaže, da je bila nekje ugotovljena določena težava, bodisi pri nas bodisi v tujini, potem pa se naredi neko vzorčenje ali pa neka akcija, kjer se bolj podrobno pogleda skladnost bodisi konkretnega proizvoda bodisi države proizvajalke. Recimo zdaj smo se fokusirali na srbsko sadje in zelenjavo."

Večino vzorcev analizirajo v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano v Mariboru. Kot razlaga dr. Boštjan Križanec, v. d. predstojnika Centra za kemijske analize živil, vod in vzorcev okolja, je največ analiz, kjer ugotavljajo, ali so v hrani ostanki pesticidov. "Pesticidi so najvišje po številu preiskav in tudi zahtevnosti, ker gre za zelo široko področje. Registriranih je več kot tisoč različnih spojin učinkovin pesticidov. In pri nas v skladu z evropsko zakonodajo preverjamo varno in pravilno uporabo pesticidov. Se pravi, če je registriran nek pesticid za uporabo na paradižniku, ga ni dovoljeno uporabljati na vseh drugih živilih. Hkrati pa preverjamo tudi, ali gre za prepovedan pesticid, ki ga ne smemo uporabljati znotraj Evropske unije. Preverjamo pa tudi mejne vrednosti, se pravi, ne sme biti presežena neka predpisana zakonodajna mejna vrednost."

 Idealno bi seveda bilo, če hrana sploh ne bi vsebovala ostankov pesticidov, aditivov, težkih kovin in drugih onesnaževal, je jasna Tanja Varl Turk s Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Interne Klinike UKC Ljubljana. "Za težke kovine in pesticide velja, da so za človeka strupeni. To je stvar, ki v človeškem organizmu nima kaj iskati, mu škoduje, je lahko potencialno tudi rakotvorna." A ker se kot regulirani proizvodi lahko uporabljajo pri pridelavi hrane, je realnost drugačna. V zakonsko določenih mejah živila lahko vsebujejo njihove ostanke.

Neskladnih živil, ki jih morajo trgovci nemudoma umakniti s polic, je – kažejo podatki Uprave za varno hrano – sicer iz leta v leto več. Leta 2018 jih je bilo 64, letos do konca oktobra 101. Dobrih 40 odstotkov neskladnih živil so morali lani iz prodaje umakniti zaradi prisotnosti kemijskih dejavnikov tveganja – onesnaževal, mikotoksinov, težkih kovin, ostankov pesticidov. Dobro tretjino zaradi mikrobioloških dejavnikov tveganja, desetino zaradi tujkov. Pomanjkljivosti, neskladja v izdelkih s potrošniškimi testi sicer ugotavljajo tudi na Zvezi potrošnikov Slovenije, pojasnjuje Nika Kremić. "Recimo pri testu origana je bil en izdelek, ki je imel sum na potvorbo, ker je bila samo polovica izdelka origana, polovica so bili pa oljčni listi. Pa pri čokoladnih sladoledih smo ugotovili, da je en izdelek vseboval preveč enterobakterij in na podlagi naše prijave Upravi za varno hrano je potem prodajalec ta izdelek umaknil s polic."

Koliko neskladnih živil pa je tudi nevarnih, takšnih, da predstavljajo neposredno tveganje za zdravje, zastrupitev ali celo smrt? Kaj za naše zdravje pomeni dolgotrajnejša izpostavljenost nevarni hrani? Kako za varno hrano skrbijo trgovci? Tudi o tem nocoj v rubriki 24UR Inšpektor.