67 poslancev iz starih in novih članic za zdaj ni uvrščenih še v nobeno od sedmih evropskih strank. Med njimi prevladujejo skrajni desničarji in populisti, zapriseženi nasprotnike Unije iz Francije, Belgije, Švedske, Avstrije, pa tudi Poljske in Slovaške. Pogoj za novo evrostranko je 16 poslancev iz 5 držav. V Veliki Britaniji je opozicija Blairove laburiste premagala dvakrat, najprej konzervativci, kot popolno presenečenje pa še Neodvisna stranka nekdanjega televizijskega voditelja z zahtevo po izstopu iz Unije.
"Volivci hočejo, da njihova država odide iz Bruslja," pravi Robert Kilroy-Silk iz neodvisne stranke. "Hočejo, da se konča diktatorski in pokvarjen režim Bruslja. Prav to bomo tudi storili," dodaja.
Sicer slavijo velike opozicijske stranke. V največji članici Nemčiji so Socialdemokrati kanclerja Schröderja dosegli najnižni rezultat po drugi svetovni vojni, komaj petino, opozicija pa kar slabo polovico glasov.
V Franciji so socialisti izrinili vladajočo ljudsko Zvezo predsednika Chiraca, v Avstriji socialdemokrati ljudsko stranko in Haiderjeve svobodnjake, na Danskem so poraženi liberalci.
Schröder in Chirac po porazu
V Aachnu na zahodu Nemčije pa sta se dan po volitvah v Evropski parlament, na katerih sta oba doživela poraz, sestala francoski predsednik Jacques Chirac in nemški kancler Gerhard Schröder. Chirac je po srečanju zatrdil, da vlada francoskega premiera Jean-Pierrea Raffarina 'mora nadaljevati in bo nadaljevala svojo nalogo'. Chirac je tudi priznal, da je bil rezultat volitev 'razočaranje', isto pa velja tudi za volilno udeležbo ne le v Franciji, temveč povsod po Evropi. Po njegovem prepričanju se vlade niso znale mobilizirati, da bi volivcem predstavile evropske izzive. "Praktično vse vlade, naj bodo s tega ali onega konca, so bile kaznovane," je dejal Chirac. Schröder je medtem že napovedal, da bo njegova vlada nadaljevala nepriljubljene socialne reforme v državi, ki so nujne. Tri dni pred vrhom Evropske unije, na katerem naj bi med drugim določili novega predsednika Evropske komisije, sta državnika govorila tudi o tem, vendar na novinarski konferenci izjav glede imen nista dajala.
Nekatere vlade brez hujših prask
Brez hujših prask pa so evrovolitve prestala vlade na Švedskem, v Belgiji, pogojno tudi v Italiji, kjer je sicer zmagala levosredinska koalicija Oljka Romana Prodija, vendar pa bi poraženi premier Berlusconi skupaj z drugimi na desnici vseeno zbral polovico glasov. Berlusconi je sicer priznal in sprejel poraz svoje stranke Naprej, Italija! na volitvah v Evropski parlament, vendar pa zaradi tega ne namerava odstopiti. "Ne gre za tako pomemben padec, smo se pa soočili s signalom nezadovoljstva, ki mu bo treba posvetiti pozornost," je menil šef italijanske vlade. Pred volitvami je Berlusconi sicer napovedoval vsaj 25 odstotkov glasov, sedaj pa je napovedal, da 'se bodo nekatere stvari v delovanju vlade morale hitro spremeniti', pri čemer ni izključil niti kadrovskih sprememb vlade.
Vlada je oslabela tudi na Irskem, kjer je močno presenetila izvolitev enega poslanca Sinn Feina, političnega krila nekdanje teroristične organizacije IRA. V Španiji in Grčiji sta vladi volilce zadržali na svoji strani, razlog je, da sta svoj mandat nastopili šele pred kratkim. Med novimi članicami je opozicija zmagala skoraj povsod, na Poljskem je opozicija dobila štirikrat več glasov kot vladajoči socialdemokrati. Najslabše so se volitve razpletle za desnosredinsko koalicijo, ki je ostala celo brez sedeža v evroparlamentu.
