Štrukelj o plačah: Ena stran ne more dobiti vsega, druga pa nič

Po seji vlade je še pred novinarsko konferenco minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič povedal, da je vlada na seji potrdila predlog proračuna za prihodnji dve leti. Nato pa je pred novinarje stopil še minister za finance Janez Šušteršič in povedal: "Vlada je sprejela predlog proračuna za leti 2013 in 2014." 

"Prvo dejstvo je, da se soočamo z zelo slabimi gospodarskimi razmerami. Poslabšale so se napovedi za prihodnje leto," je povedal Šušteršič. To pomeni izpad prihodkov za približno 150 milijonov evrov v prihodnjem letu, na drugi strani pa se bodo morali nekateri izdatki nujno povečati.

Osnovni cilj proračuna za prihodnje leto je po Šušteršičevih besedah, da bo primanjkljaj manjši od treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Prihodnje leto naj bi se primanjkljaj tako znižal na 2,5 odstotka BDP in v letu 2014 na 1,8 odstotka BDP.

Na odhodkovni ravni je med ukrepi vlade pokojninska reforma, ki bo učinke dala v prihodnjem letu. Drug ukrep je strukturna prilagoditev obsega javnega sektorja. Tu gre predvsem za maso stroškov dela oziroma stroške, ki se namenjajo za plače in ostale stvari. "Govorimo o celotnem javnem sektorju," je dejal Šušteršič. Ciljni znesek je za pet odstotkov nižji od tistega, kar je bilo predvideno z letošnjim rebalansom. To pomeni, da bo za maso plač v javnem sektorju za 200 milijonov evrov manj sredstev.

Po Šušteršičevih besedah bo moral vsak minister in vsak predstojnik katerega koli organa z ukrepi, ki so mu na voljo, zagotoviti znižanje mase plač.

Vendar pa po Šušteršičevih besedah to ne pomeni tudi nujno odpuščanja. Pravi, da bo šlo ponekod za upokojitve, ponekod bodo zaposleni lahko pristali na upoštevanje nižje izobrazbe in s tem manjše plačilo, ponekod bodo našli druge rešitve. "Ni samo zmanjševanje števila zaposlenih način znižanja mase plač," je dejal.

Glede krčenja odhodkov je še povedal, da je vlada dosegla tudi dogovor z občinami o znižanju povprečnine za leto 2013 za 3,3 odstotka.

Proračunski primanjkljaj bo prihodnje leto lahko znašal eno milijardo evrov, tako da se bo moralo v proračun steči 8,5 milijarde evrov. K tej številki bo dodatnih 70 milijonov evrov prispevala odločitev vlade, da za nekatero blago in storitve premakne stopnjo davka na dodano vrednost (DDV) z 8,5-odstotne v splošno stopnjo.

Pripravljajo tudi dodatno obremenitev finančnega sektorja. "Predlagamo stvari, ki pomenijo najmanjšo spremembo. Ena sprememba je uvedba davka na finančne storitve," je povedal Šušteršič. Omenil je tudi spremembo davka na finančno vsoto.

Že danes je vlada sprejela tudi predlog novele zakona o dohodnini.

Vlada sicer predvideva za 600 milijonov evrov več investicij v proračunu. "To so v glavnem zadeve, ki so vezane na evropska sredstva," je dejal Šušteršič. Ko gre za prihodke, je Šušteršič dejal, da bo, če bodo šli vsi ukrepi skozi postopke v državnem zboru, približno 250 milijonov več prihodkov.

Kaj na vse skupaj porečejo sindikati?

Šušteršič je sicer napovedal, da bo zagotovo potrebno veliko napora, da bodo sindikatom pojasnili nujnost teh ukrepov. A sindikalist Branimir Štrukelj pravi, da je vlada s proračunom sindikatom postavila ultimat. Opozoril je, da se da plačo javnih uslužbencev v Sloveniji znižati le preko pogajanj, na pogajanjih pa je po njegovih besedah nemogoče pričakovati, da bi ena stran dobila vse, druga pa nič.

Tudi sindikalist Drago Ščernjavič je opozoril na "povoženo socialno partnerstvo". Prav tako bi vlada morala po njegovih besedah narediti več za prihodkovno stran proračuna, ker "so v Sloveniji še velike rezerve". Kot je povedal Ščernjavič, so vladi poslali svoje predloge glede tega, a da ta odgovore še pripravlja.