Umar: Razpoloženje potrošnikov in gospodarstva na najvišjih ravneh od začetka krize

Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji, ki so povezani z domačim povpraševanjem, so se ob prehodu v drugo četrtletje zvišali, izvoz pa se je zmanjšal. Razpoloženje potrošnikov in gospodarstva je na najvišjih ravneh od začetka krize, število brezposelnih se zmanjšuje, v publikaciji Ekonomsko ogledalo ugotavlja Umar.

Po pojasnilih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) se je v prvem četrtletju znova bolj kot v povprečju EU in območja z evrom izboljšal kazalnik stroškovne konkurenčnosti. Relativni položaj Slovenije v EU glede povečanja stroškov dela na enoto proizvoda od začetka krize se izboljšuje od leta 2010 in se je že precej približal obdobju pred začetkom krize, medtem ko je bil glede na povprečje evrskega območja že nekoliko ugodnejši.

Po prekinitvi rasti v prvem trimesečju se je aprila realni izvoz blaga zmanjšal, a je ostal medletno višji. Po rasti na začetku leta sta obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnosti in vrednost opravljenih gradbenih del aprila ostala na podobni ravni kot mesec prej.

Povečal se je prihodek v trgovini. "Rast posameznih segmentov trgovine na drobno kaže nadaljevanje, sicer skromne rasti zasebne potrošnje. Povečujejo se prejemki gospodinjstev, gospodinjstva najemajo tudi več posojil," ugotavlja Umar. Najhitreje sicer narašča novo kreditiranje v obliki stanovanjskih posojil.

Število delovno aktivnih narašča

Število delovno aktivnih narašča, število registriranih brezposelnih se zmanjšuje, a si spremembe v zadnjih mesecih manj izrazite kot na začetku leta. Konec junija je bilo na zavodu za zaposlovanje 110.245 brezposelnih oseb oz. 6,1 odstotka manj kot junija lani.

Razdolževanje domačih nebančnih sektorjev pri bankah v Sloveniji se postopoma upočasnjuje. V prvih petih mesecih je bil obseg kreditov nižji za približno 320 milijonov evrov, kar je za tretjino manjše znižanje kot v enakem obdobju lani.

Primanjkljaj javnih financ je bil s 551 milijonov evrov v prvih štirih mesecih za 155 milijonov evrov manjši kot pred letom. Znižanje primanjkljaja je posledica višjih javnofinančnih prihodkov, zlasti davčnih, odhodki pa so bili podobni kot v enakem obdobju lani.

Primarni proračunski saldo (brez obresti) je bil pozitiven, 41 milijonov evrov, in tako ugodnejši kot v enakem obdobju lani, ko je bil ta 126 milijonov evrov, še navaja Umar.