Še manj bomo zapravljali, še bodo odpuščanja

Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v jesenski gospodarski napovedi Sloveniji za letos napoveduje 2,4-odstotno krčenje BDP, kar je enako junijski napovedi. Leta 2014 naj bi se BDP znižal za 0,8 odstotka, kar je 0,6 odstotne točke slabše od poletne napovedi. Rast naj bi dosegli šele leta 2015, in sicer 0,4-odstotno.

Po besedah direktorja Umarja Boštjana Vasleta se je v zadnjih treh mesecih od objave poletne napovedi spremenilo kar nekaj stvari, ki so jih upoštevali v novi napovedi. Kot pozitivno okoliščino je izpostavil nekoliko boljše razmere v mednarodnem okolju, saj lahko prvič po daljšem času pričakujemo, da bodo impulzi iz trgovinskih partneric za Slovenijo pozitivni. Padec investicij bo letos manjši kot v predhodnih letih zaradi večje investicije v energetiki in relativno manjšega padca gradbenih investicij.

Negativno na gibanje BDP še naprej vplivata sanacija bančnega sistema in fiskalna konsolidacija. Pri urejanju razmer v finančnem in bančnem sistemu je prišlo do zamika, kreditna aktivnost pa se bo tudi letos skrčila. Prihodnje leto na Umarju pričakujejo, da bodo gibanja še vedno negativna, a v nekoliko manjši meri, proti koncu leta pa naj bi se krčenje predvidoma ustavilo, je povedal.

Vasle je spomnil, da so na Umarju ves čas zagovarjali stališče, da je javnofinančna konsolidacija nujna, a hkrati opozarjali, da nobeni državi javnih financ ni uspelo konsolidirati tako, da bi že v istem letu ugotavljala pozitivne učinke na gospodarsko aktivnost in trg dela.

Po opozorilih Umarja se bo letos zaposlenost občutno zmanjšala, in sicer v vseh dejavnostih. Zaradi javnofinančnih omejitev prvič tudi v sektorju država. Na letošnji skupni padec zaposlenosti vpliva tudi občutno zmanjšanje števila zaposlenih zaradi prehoda v neaktivnost v začetku leta, ki je povezano s sprejetjem pokojninske reforme. V povprečju letošnjega leta na uradu pričakujejo 120.600 registriranih brezposelnih. Zaposlenost se bo zmanjšala tudi v prihodnjih dveh letih, število registriranih brezposelnih pa se bo gibalo okoli dosežene ravni, 120.000.

V dejavnostih zasebnega sektorja se je rast povprečne bruto plače v prvem polletju skoraj ustavila, tudi v povprečju leta bo stagnirala. Povprečna bruto plača se bo letos tako nominalno znižala zaradi znižanja v dejavnostih javnih storitev kot posledica lani sprejetih usmeritev in letošnjega dogovora. V prihodnjih dveh letih se bo skupna bruto plača zaradi rasti v zasebnem sektorju skromno povečala, v dejavnostih javnih storitev pa se bo ob nadaljevanju javnofinančne konsolidacije še nekoliko znižala.

Inflacija ostaja umirjena

Letos bo inflacija zaradi nadaljnjega padca gospodarske aktivnosti nižja kot lani, zaznamoval jo bo predvsem julijski dvig davka na dodano vrednost (DDV). V prihodnjih dveh letih pa bo, upoštevajoč sprejete ukrepe na davčnem področju in ob odsotnosti cenovnih šokov iz mednarodnega okolja, predvsem zaradi nadaljevanja slabih razmer v gospodarstvu nižja kot letos.

Izvoz se bo povečal

Izvoz bo še naprej pozitivno prispeval h gospodarski rasti. Letos naj bi se povečal za približno dva odstotka, prihodnje leto pa za približno tri odstotke, pri čemer je Vasle opozoril, da tudi izvozni del gospodarstva trpi zaradi nekaterih težav v domačem okolju, predvsem zaradi sanacije bančnega sistema. Domača potrošnja se še naprej krči.

Zasebna potrošnja bo tako ob nadaljnjem padcu razpoložljivega dohodka tudi prihodnje leto največ prispevala k znižanju BDP. Padec državne potrošnje bo manjši, spet pa se bo poglobil padec investicij. Omejenost virov financiranja bo še naprej zavirala rast poslovnih investicij, nižje bodo tudi gradbene investicije.

Ob uresničitvi načrtovanih pozitivnih premikov pri konsolidaciji javnih financ in sanaciji razmer v bančnem sistemu v prihodnjem letu v letu 2015 na Umarju pričakujejo skromno okrevanje gospodarske aktivnosti (0,4 odstotka).

GZS napoveduje 2,6-odstotno krčenje BDP

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) medtem ne spreminjajo napovedi za 2,6-odstotno krčenje BDP v letu 2013, ''saj za to ni vidnejših razlogov. Državna potrošnja se znižuje, zasebna potrošnja še bolj, tudi zaradi splošne klime in z njo povezanega varčevanja. Izvoz se krepi na račun oživljanja izvoznih trgov, a je izpostavljen hudi konkurenci in pritiskom na znižanje prodajnih cen, medtem ko so vhodne cene še vedno v porastu.''

Po njihovem prepričanju rahla rast sektorja gradbeništva ne naznanja, da sektor vzdržno oživlja in da bi s tem manj negativno prispeval h krčenju BDP kot pretekla obdobja od 2008. ''Nasprotno. Kljub več investicijam, tudi iz naslova EU sredstev, projekti marsikje zastajajo zaradi blokade javnih sredstev, ki jih zmanjkuje tako občinam kot državi. Napoved o nadaljnjem krčenju v letu 2014 je zagotovo zanesljiva, nimamo pa dovolj izhodišč za presojo, koliko je realna,'' je sporočila izvršna direktorica GZS za zakonodajo in politike Alenka Avberšek.

Slovensko gospodarstvo se je lani skrčilo

Slovensko gospodarstvo se je lani po revidirani oceni skrčilo za 2,5 odstotka. V drugem četrtletju letos se je BDP na letni ravni znižal za 1,7 odstotka, v prvem trimesečju pa za 4,8 odstotka. Skupaj se je v prvi polovici letošnjega leta zmanjšal za 3,2 odstotka.

V javnosti so se v zadnjih dneh znova okrepila ugibanja, ali bo morala Slovenija zaradi sanacije bančnega sistema zaprositi za pomoč iz evropskega reševalnega mehanizma ESM. Finančni minister Uroš Čufer je v ponedeljek dejal, da trenutno še ni potrebe, da bi razmišljali o prošnji za mednarodno pomoč.

Mednarodne ustanove Sloveniji za letos napovedujejo padec BDP v višini od dveh do 2,5 odstotka, za prihodnje leto pa se njihova pričakovanja precej razlikujejo. Segajo vse od skoraj enoodstotnega upada pa vse do 1,5-odstotne rasti.