Tudi Fiatu Chryslerju ne bo treba plačati dodatnega davka

Sodišče EU je danes razveljavilo sodbo Splošnega sodišča iz septembra 2019, ki je potrdila sklep Evropske komisije iz 2015, da mora italijansko-ameriški avtomobilski proizvajalec Fiat Chrysler oziroma njegova finančna enota zaradi preveč ugodne davčne obravnave Luksemburgu vrniti okoli 30 milijonov evrov. Sklep Komisije pa je razglasilo za ničen.

Sodišče EU je kot drugostopenjski organ razsodilo, da je Splošno sodišče napačno potrdilo referenčni okvir, ki ga je komisija izbrala za uporabo neodvisnega tržnega načela za povezane družbe v Luksemburgu, ker niso bila upoštevana posebna pravila, s katerimi se to načelo izvaja v kneževini.

Sodišče je tako sklep Komisije iz oktobra 2015 razglasijo za ničen, ker je ugotovilo, da je njena analiza referenčnega sistema in posledično obstoja selektivne prednosti za družbo Fiat Chrysler Finance Europe napačna.

Pri ugotavljanju selektivne prednosti pri davčni obravnavi za neko podjetje je treba po presoji Sodišča EU na prvem mestu opredeliti referenčni sistem, torej običajno davčno ureditev, ki se uporablja v neki članici, na drugem mestu pa dokazati, da specifičen davčni ukrep za posamezno podjetje odstopa od tega referenčnega sistema.

Sodišče EU je ugotovilo, da Komisija za ugotovitev, ali je bilo podjetje Fiat Chrysler oziroma njegova finančna enota zaradi davčnega ukrepa deležno selektivne prednosti, ni opravila analize in primerjave s sistemom obdavčitve, ki se običajno uporablja v Luksemburgu. Splošno sodišče je tako napačno uporabilo evropsko pravo, ko tega ni upoštevalo in je sledilo argumentaciji Bruslja o neodvisnem tržnem načelu, ki se razlikuje od tistega, opredeljenega v luksemburškem pravu.

Sodišče EU je presodilo tudi, da je Splošno sodišče napačno sledilo argumentaciji, da se lahko Evropska komisija sklicuje na pravila, ki niso del luksemburškega prava, čeprav je opozorilo, da Komisija v tej fazi razvoja prava EU nima pristojnosti, ki bi ji omogočila, da samostojno opredeli tako imenovano običajno obdavčitev neke povezane družbe in pri tem ne upošteva nacionalnih davčnih pravil.

Evropska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager je v odzivu na odločitev Sodišča EU zapisala, da bodo sodbo in njene pravne posledice temeljito proučili. Kljub razglasitvi sklepa Komisije za ničnega v sodbi prepoznavajo pomembna napotila za uveljavljanje evropske zakonodaje o državnih pomočeh na področju davkov.

Tako je sodišče po tolmačenju Komisije potrdilo, da tudi področja, ki niso predmet harmonizacije v EU – eno takšnih je večina vidikov davčne zakonodaje – niso izključena iz nadzora nedovoljenih državnih pomoči. V Bruslju so po navedbah Vestagerjeve odločeni še naprej uporabljati vsa razpoložljiva orodja za preprečevanje izkrivljanja konkurence zaradi nezakonitih davčnih ugodnosti multinacionalkam.

V Bruslju so leta 2015 istočasno kot Fiat Chryslerju tudi ameriški verigi kavarn Starbucks naložili, da zaradi preveč ugodne davčne obravnave okoli 30 milijonov evrov dodatnega davka plača Nizozemski. Splošno sodišče je septembra 2019 ta sklep Bruslja razveljavilo. Splošno sodišče je lani razveljavilo tudi sklep Komisije, da mora Luksemburgu 250 milijonov evrov dodatnega davka plačati ameriški tehnološki velikan Amazon.