Slovenija na lestvici konkurenčnosti šest mest višje kot lani

Švicarski inštitut za razvoj menedžmenta (IMD) je objavil lestvico svetovne konkurenčnosti za leto 2015, v kateri sodeluje 61 držav. Slovenija je letos zasedla 49. mesto, kar je za šest mest bolje kot lani. V sklopu gospodarske uspešnosti je Slovenija letos poskočila za 10 mest, in sicer z 52. mesta na 42., na področju vladne učinkovitosti za štiri mesta na 52. mesto, pri poslovni učinkovitosti za dve mesti na 56. mesto, na področju infrastrukture pa je se je uvrstila mesto nižje, na 33. mesto.

"Na splošno rezultati raziskave odražajo okrevanje svetovnega gospodarstva. Kar zadeva globalno konkurenčnost, ZDA ohranjajo prvo mesto na lestvici predvsem zaradi izrazite podjetniške usmerjenosti, izjemne tehnološke inovativnosti ter dominantne vloge multinacionalk, ki že vrsto let kraljujejo v številnih panogah. Na drugem mestu pa ni več Švice, ki je zdrsnila za dve mesti, vendar med prvo deseterico še vedno ostajajo Kanada, Norveška, Danska, Švedska in Nemčija," je povedal Peter Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja (IER). Poleg Slovenije so med novimi članicami EU napredovale tudi Poljska, češka in Litva, medtem ko sta Estonija in Latvija zdrsnili nekaj mest na lestvici, so v sporočilu za javnost zapisali na Javni agenciji SPIRIT Slovenija.

Kot je na predstavitvi poudaril v. d. direktorja te agencije, Gorazd Mihelič, agencija že vrsto let sofinancira projekt raziskave slovenske konkurenčnosti po metodologiji švicarskega inštituta za razvoj menedžmenta IMD, saj ta spremlja kratkoročno investicijsko privlačnost države in s tem privlačnost poslovnega okolja tudi za prihod tujih neposrednih investicij. "Naša agencija izvaja različne aktivnosti za privabljanje tujih neposrednih investicij v Slovenijo in promocijo Slovenije kot primerne lokacije za tuje investitorje. Privabiti želimo več visoko tehnoloških, predvsem greenfield investicij, ki bi prispevale k odpiranju novih delovnih mest v panoge z višjo dodano vrednostjo, prenosu novih tehnologij ter vključevanju slovenskih podjetij v dobaviteljske verige mednarodnih podjetij," je poudaril.

Raziskava IMD temelji na trdih, statističnih podatkih, ki predstavljajo dve tretjini skupne ocene konkurenčnosti in se nanašajo predvsem na lansko leto, tretjino skupne ocene pa predstavljajo podatki, zbrani z anketo med menedžerji iz mikro, malih, srednjih in velikih podjetij. Letos je bilo v raziskavo zajetih 6234 menedžerjev, med njimi 100 slovenskih. Merijo štiri sklope konkurenčnosti: gospodarsko uspešnost, vladno učinkovitost, poslovno učinkovitost in infrastrukturo. V sklopu gospodarske uspešnosti je Slovenija letos med 61 državami poskočila za 10 mest, z 52. mesta na 42, na področju vladne učinkovitosti za štiri mesta na 52. mesto, pri poslovni učinkovitosti za dve mesti na 56. mesto, na področju infrastrukture pa se je uvrstila mesto nižje, na 33. mesto.

"Naša država je v zadnjem letu med tistimi članicami EU, ki so zabeležile največje izboljšanje svoje gospodarske uspešnosti (Belgija, Madžarska, Španija, Slovenija in Portugalska), letos je ponovno dosegla uvrstitev, ki jo je imela v letu 2010. To lahko pripišemo oživitvi gospodarske aktivnosti v letu 2014 ter z njo povezanemu obratu na trgu dela, obenem je to tudi odraz ugodnih gibanj cen," je pojasnila Sonja Uršič z Inštituta za ekonomska raziskovanja.

V tem sklopu je Madžarska s 17. mestom daleč najbolje uvrščena nova država članica oziroma četrta najbolje uvrščena članica EU, gospodarsko bolj uspešne od Slovenije so še štiri nove članice EU – Češka (26), Poljska (33), Litva (35) in Estonija (40). "Pri kazalcu domače gospodarstvo smo napredovali za devet mest, saj je v letu 2014 bruto domači proizvod po dveh letih upadanja beležil največjo rast po začetku krize, k temu pa je prispeval tudi izvoz in investicije države, pretežno v javno infrastrukturo, ki so bile deloma financirane z evropskimi sredstvi," je še dodala.

Pri kazalcu mednarodna trgovina 18. mesto kaže visoko stopnjo mednarodne trgovinske integracije naše države, saj smo lani beležili velik porast izvoza in povečanje svojega tržnega deleža na svetovnem trgu. "Slovenija ima peto najvišjo rast izvoza blaga med proučevanimi državami in je na 9. mestu glede na delež izvoza blaga v BDP. Pri kazalcu mednarodne investicije pa ostajamo na 59. mestu tako kot lani, čeprav je bilo gibanje toka vhodnih investicij v letu 2014 ugodnejše," je izpostavila Uršičeva.

V sklopu vladna učinkovitost je Slovenija po padcu v lanskem letu napredovala za štiri mesta ter za sabo pustila štiri članice EU -Italijo, Madžarsko, Hrvaško in Grčijo. Napredek je bil največji na področju družbenega in institucionalnega okvira, izboljšala pa se je tudi naša uvrstitev na področju javnih financ in poslovne zakonodaje. Kar zadeva družbeni okvir smo se povzpeli za šest mest, na samem vrhu lestvice pa smo po najnižjem indeksu neenakosti med spoloma.

"Letos je torej na lestvici konkurenčnosti opaziti bistven napredek pri sklopu gospodarske uspešnosti in vladne učinkovitosti ter pri nekaterih segmentih poslovne učinkovitosti in stagnacija na področju infrastrukture. Slovenija potrebuje boljšo poslovno učinkovitost, poslovno okolje, ki bo spodbudno za podjetja, da bodo lahko poslovala inovativno, dobičkonosno in odgovorno," je na koncu poudaril Stanovnik in dodal, da bo za izboljšanje slovenske konkurenčnosti treba izpeljati določene ukrepe. Ti so zapisani v reformnem programu in se bodo izvajali na področju javnih financ, bančništva in prestrukturiranja podjetij, trgu dela, pri izpeljavi zdravstvene in pokojninske reforme ter reforme dolgotrajne oskrbe. Nujno pa je tudi vzpostaviti kakovostno, neodvisno in učinkovito sodstvo.

Sicer pa na lestvici med najbolje uvrščenimi deželami ni večjih sprememb: na prvem mestu še vedno kraljujejo ZDA, sledita Hongkong in Singapur zahvaljujoč izraziti izvozni usmerjenosti, poslovni učinkovitosti in inovacijam. Na četrtem mestu je z lanskega drugega mesta zdrsnila Švica, sledijo pa še Kanada, Luksemburg, Norveška, Danska, Švedska in Nemčija.