Slovenija v prvem četrtletju izšla iz recesije

Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije se je v prvem letošnjem četrtletju po prvih ocenah državnega statističnega urada v letni primerjavi in po nedesezoniranih podatkih realno zmanjšal za 0,2 odstotka. Gospodarstvo se na letni ravni krči že tri četrtletja zapored, je pa padec v prvem trimesečju občutno manjši kot v zadnjem lanskem četrtletju. Tokratno zmanjšanje je primerljivo s tretjim četrtletjem lanskega leta, hkrati pa je manj izrazito kot v lanskem zadnjem četrtletju.

V zadnjih treh mesecih lanskega leta se je slovensko gospodarstvo na letni ravni realno namreč skrčilo za 2,8 odstotka, v trimesečju pred tem pa za 0,5 odstotka.

Po podatkih, prilagojenih na vpliv sezone in števila delovnih dni, pa se je slovenski BDP v prvih treh mesecih leta na letni ravni skrčil za 0,8 odstotka, v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem pa se je gospodarstvo celo okrepilo za 0,2 odstotka.

"Padec je bil manjši kot v preteklih četrtletjih, nad pričakovanji sta bili rast potrošnje gospodinjstev in države, kjer so tekoči podatki nakazovali slabše rezultate," je pojasnil Boštjan Vasle, direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj.

Končno trošenje se je v prvih treh mesecih letošnjega leta zvišalo za en odstotek. To je eden ključnih elementov, ki je v začetku letošnjega leta prispeval k manjšemu padcu BDP glede na razmere ob koncu leta 2011. Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo so bili višji za 1,4 odstotka, po izrazitejšem zmanjšanju v četrtem četrtletju 2011 pa se je v prvem četrtletju 2012 ponovno rahlo zvišalo končno trošenje države (za 0,2 odstotka).

Precej drugačna slika pa je pri domačih investicijah, ki so bile za 10,5 odstotka nižje kot pred letom, znakov okrevanja pa še vedno ni na vidiku. Investicije v osnovna sredstva so bile manjše za 10,9 odstotka.

Izvoz še vedno nad uvozom

V transakcijah blaga in storitev s tujino so se nadaljevala gibanja iz predhodnega leta. Izvoz je bil sicer v prvem letošnjem četrtletju za 0,9 odstotka višji kot pred letom. Uvoz blaga in storitev pa se je v začetku letošnjega leta realno zmanjšal. Glede na vrednost v prvem četrtletju 2011 je bil manjši za 1,1 odstotka. Tako vpliv neto salda menjave s tujino na gospodarsko rast ostaja pozitiven.

Skupna dodana vrednost slovenskega gospodarstva je bila v prvem četrtletju 2012 za 0,9 odstotka manjša kot v prvem četrtletju 2011. V trgovini, prometu in gostinstvu se je dodana vrednost zmanjšala za 1,1 odstotka, v predelovalnih dejavnostih je ostala nespremenjena, v skupini dejavnosti pretežno netržnega značaja (javna uprava, izobraževanje, zdravstvo) se je zvišala za 1,4 odstotka.

Majska inflacija pri 0,6 odstotka

Sicer pa so se cene življenjskih potrebščin maja v primerjavi z aprilom v povprečju zvišale za 0,6 odstotka. Na letni ravni je bila inflacija maja 2,4-odstotna, tudi sporoča statistični urad. K majski inflaciji so največ prispevale višje cene sadja ter obleke in obutve. Sadje se je maja podražilo za 26,9 odstotka, obutev za 5,9 odstotka in obleke za pet odstotkov. Podražitev obleke in obutev je pripisati predvsem končanim aprilskim popustom, pa tudi menjavam kolekcij. Nižje cene je statistični urad zabeležil le pri tkaninah (-0,7 odstotka). Dražje sadje je k majski inflaciji prispevalo 0,4 odstotne točke, prav toliko tudi podražitve obleke in obutve.

Cene v skupini hrana in brezalkoholne pijače so se maja zvišale za 2,2 odstotka, levji delež k podražitvi v tej skupini so prispevale višje cene sadja. Dražji so bili tudi sladkor in konditorski izdelki (za 1,2 odstotka) ter sveže in predelane ribe (za 1 odstotek), medtem ko so se zelenjava in brezalkoholne pijače pocenili za pol odstotka.

V skupini rekreacija in kultura (1,1-odstotna rast cen) so se v povprečju najopazneje povišale cene opreme za šport (za 4,2 odstotka), počitnic v paketu (za 2,5 odstotka) ter cvetja in izdelkov za vrtnarstvo (za 2,2 odstotka).

Višje cene v skupini gostinske in nastanitvene storitve (0,5-odstotna rast) so bile predvsem posledica 2,7-odstotnega dviga cen prenočevanja v hotelih.

Med izdelki v skupini alkoholne pijače in tobak (0,3-odstotna rast) se je najbolj podražilo pivo, in sicer za 1,1 odstotka, v skupini zdravje pa zobozdravstvene storitve (za 0,3 odstotka), medtem ko so bile v tej skupini bolnišnične storitve cenejše za 0,3 odstotka.

Cene v skupini prevoz so se maja za en odstotek znižale v skupini prevoz, za 0,6 odstotka v skupini stanovanjska oprema, za pol odstotka v skupini komunikacije ter raznovrstno blago in storitve ter za 0,2 odstotka v skupini stanovanje.

Cene v skupinah prevoz in stanovanje so se maja znižale predvsem zaradi pocenitve naftnih derivatov; goriva in maziva so bila cenejša za 3,2 odstotka. Nižje cene naftnih derivatov so skupno rast cen v maju znižale za 0,2 odstotne točke.

Povprečna letna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjavo rasti cen v EU, je v maju znašala 0,3 odstotka.

V letni primerjavi so se najbolj zvišale cene v skupini alkoholne pijače in tobak (za 5,2 odstotka). Sledijo skupine hrana in brezalkoholne pijače (za 4,3 odstotka), stanovanje (za 3,7 odstotka), obleka in obutev (za 3 odstotke), prevoz (za 2,8 odstotka) ter gostinske in nastanitvene storitve (za 2,6 odstotka).

Le cene izdelkov in storitev v skupini komunikacije so bile na letni ravni v povprečju nižje (za 3,2 odstotka).