Slovenija lani dosegla 1,6-odstotno gospodarsko rast

V zadnjem četrtletju se je bruto domači proizvod (BDP) na letni ravni povečal za 2,2 odstotka, potem ko je bila medletna rast v prvih treh četrtletjih skupaj 1,3-odstotna.

Domača potrošnja se je po podatkih statističnega urada v lanskem letu znižala za 1,2 odstotka, v zadnjem četrtletju je sicer zrasla za 0,7 odstotka.

Končna potrošnja je lani zrasla za 1,6 odstotka, bruto investicije pa so se zmanjšale za 9,8 odstotka. K njihovemu upadu je znatno prispevalo zmanjšanje zalog, medtem ko so se bruto investicije v osnovna sredstva dvignile za 9,5 odstotka – največji vpliv so imele investicije v gradbene objekte. Potrošnja gospodinjstev se je povečala za 1,3 odstotka.

Statistiki so zaznali upad pri menjavi blaga in storitev s tujino. Obseg uvoza se je lani zmanjšal za 5,1 odstotka. Znižal se je tudi izvoz, in sicer za 2,0 odstotka. Zunanjetrgovinski presežek je k rasti obsega BDP prispeval 2,8 odstotne točke.

Tokratna objava statistikov predstavlja prvo oceno gibanja BDP, ki temelji na združevanju četrtletnih podatkov. Bolj popolna letna ocena bo znana konec avgusta. Za leto 2022 sta se oceni izrazito razlikovali. Prva ocena je govorila o 5,4-odstotni gospodarski rasti, po letni oceni pa je bila krepitev BDP le 2,5-odstotna.

Kot je na današnji novinarski konferenci povedal predstavnik statističnega urada Martin Bajželj, današnja objava temelji na sezonsko neprilagojenih podatkih. Evropski statistični urad Eurostat je v svoji objavi navedel desezonirane, zato je bila medletna rast BDP v zadnjem četrtletju po njegovih podatkih 2,6-odstotna. Glavni razlog za razliko je v različnem številu delovnih dni.

Po teh desezoniranih podatkih je bila medtem četrtletna rast v zadnjih treh mesecih leta 1,1-odstotna, letna rast v celotnem 2023 pa 1,9-odstotna.

Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je izrazil zadovoljstvo, da se je gospodarska rast v zadnjem lanskem četrtletju okrepila. Celoletna 1,6-odstotna rast v lanskem letu je bila po njegovih besedah pričakovana tudi pri pripravi proračunov, zato je prepričan, da bo mogoče prek integralnih in evropskih sredstev izpeljati vse predvidene projekte. "Na naši ekipi pa je, da zaviha rokave in oddela svoje," je povedal ob robu današnje novinarske konference o načrtovanih razpisih za sofinanciranje projektov v pristojnosti ministrstva.

Umar: Gospodarska rast skladna s pričakovanji

1,6-odstotna gospodarska rast v letu 2023 je skladna s pričakovanji iz jesenske napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) iz začetka septembra. Visoka je bila zlasti rast investicij in gradbene aktivnosti, zmanjšal pa se je izvoz, so sporočili iz urada.

Izvoz blaga je bil precej nižji od jesenskih pričakovanj, ugotavljajo na Umarju. Vzroke za to vidijo predvsem v nadaljevanju negotovosti v mednarodnem okolju, upočasnjevanju rasti aktivnosti v naših glavnih trgovinskih partnericah in poslabšani konkurenčnosti slovenskih izvoznikov zaradi povečanih stroškovnih pritiskov.

"Lani so bile razmere v izvoznem delu gospodarstva zaostrene, vendar so se proti koncu leta začele izboljševati. Na izvozna gibanja sta skozi leto vplivala predvsem znatno upočasnjena rast povpraševanja naših glavnih trgovinskih partneric in poslabšana konkurenčnost slovenskih izvoznikov zaradi povečanih stroškovnih pritiskov," je v sporočilu za javnost zapisala direktorica Umarja Maja Bednaš.

Tako kot blagovna menjava je bil nižji kot leto prej tudi izvoz transportnih storitev, medtem ko se je izvoz storitev nekoliko povečal, predvsem na račun s turizmom povezanih storitev. V celem letu je bil skupni izvoz manjši za dva odstotka.

V predelovalnih dejavnostih se je dodana vrednost lani nekoliko povečala, obseg proizvodnje pa je bil nižji kot predhodno leto. Podobno kot že leta 2022 se je tudi lani najbolj znižala proizvodnja v energetsko intenzivnih papirni in kemični industriji ter v proizvodnji kovin in nekovinskih mineralnih izdelkov, znaten je bil tudi upad v lesni in pohištveni industriji. Po drugi strani se je povečala proizvodnja visokotehnološko zahtevnih panog.

Rast investicij v osnovna sredstva je bila večja od pričakovanj Umarja. Spodbujale so jih investicije v gradbene objekte, tudi v povezavi z odpravo posledic poplav. So se pa zmanjšale investicije v opremo in stroje, kar je povezano s povečano negotovostjo v mednarodnem okolju in višjimi obrestnimi merami.

Glede potrošnje gospodinjstev na Umarju menijo, da je bila umiritev njene rasti v letu 2023 pričakovana. Na realna gibanja in kupno moč gospodinjstev je namreč vplivala visoka inflacija, ki se je vidneje umirila šele proti koncu leta, tudi ob podpori vladnih ukrepov.

"Potrošnja gospodinjstev je nekoliko presegla naše jesenske napovedi, podpirali pa so jo visoka zaposlenost, obnovljena realna rast plač ter vladni ukrepi za blažitev energetske draginje in za odpravo posledic naravnih nesreč," je pojasnila Bednaš.

"V leto 2024 vstopamo z nekaj več optimizma kot lani, a negotovost ostaja," je pričakovanja za letošnje leto strnila direktorica Umarja. Zadnji kazalniki gospodarskega razpoloženja v Sloveniji kažejo na izboljšanje v zadnjem lanskem četrtletju in v začetku leta, a njihove vrednosti ostajajo razmeroma nizke, večinoma nižje kot pred letom. To velja za vse podkategorije z izjemo zaupanja potrošnikov, je dodala.

Eurostat potrdil 0,5-odstotno rast območja evra in EU za lani

Bruto domači proizvod tako območja evra kot celotne EU, prilagojen na vpliv sezone in koledarja, se je v letu 2023 na letni ravni povečal za 0,5 odstotka, je evropski statistični urad Eurostat danes potrdil prvo objavo s konca januarja.

V zadnjem četrtletju 2023 je sezonsko prilagojeni BDP območja evra glede na tretje četrtletje ostal nespremenjen, v uniji pa se je povečal za 0,1 odstotka. Pred tem je bil v tretjem četrtletju padec na četrtletni ravni v obeh območjih 0,1-odstoten.

V medletni primerjavi se je v zadnjem lanskem četrtletju BDP območja evra povečal za 0,1 odstotka, celotne EU pa za 0,3 odstotka. V četrtletju prej sta obe območji beležili stagnacijo.

Med državami, za katere je imel Eurostat podatke, je najvišjo rast v medletni primerjavi beležila Slovenija, 2,6-odstotno. Sledijo Ciper (+2,3 odstotka), Portugalska (+2,2 odstotka) in Španija (2,0 odstotka). Na drugi strani lestvice je največji padec BDP v tej primerjavi utrpela Irska (-4,8 odstotka).

Eurostat je za primerjavo objavil tudi gibanje BDP v ZDA. Ta se je v zadnjem četrtletju 2023 na četrtletni ravni povečal za 0,8 odstotka (v tretjem četrtletju za 1,2 odstotka), na letni ravni pa za 3,1 odstotka (v tretjem četrtletju za 2,9 odstotka).

Število zaposlenih je bilo v zadnjem lanskem četrtletju tako v območju evra kot celotni EU za 0,3 odstotka višje kot četrtletje prej. V tretjem četrtletju je bila rast v obeh primerjavah 0,2-odstotna.

Glede na zadnje četrtletje predlani pa se je število zaposlenih v območju evra povečalo za 1,3 odstotka in v EU za 1,2 odstotka, potem ko je bila v tretjem četrtletju ta rast prav tako 1,3- oz. 1,2-odstotna.

V celotnem letu 2023 se je po prvih ocenah glede na četrtletne podatke število zaposlenih v območju evra povečalo za 1,4 odstotka in v EU za 1,3 odstotka.