'Slovenija je odporna na geopolitične napetosti, inflacija še naprej upada'

Slovenija se je izkazala za odporno na povečane geopolitične napetosti in domače izzive, povezane z ujmami, zato IMF pričakuje nadaljnje okrevanje njene gospodarske rasti, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal vodja misije sklada Donal McGettigan. "Letos bo po naših ocenah dosegla okoli dva odstotka," je dejal. Inflacija še naprej upada in se bo po pričakovanjih do konca leta spustila pod tri odstotke, prihodnje leto pa pod dva odstotka.

"Vendar pa tako kot v drugih državah tveganja ostajajo visoka. Zunanja so med drugim povezana s konflikti v regiji, nestanovitnostjo cen surovin in nižjo gospodarsko rastjo od pričakovanj v partnerskih državah," je poudaril.

Kot je dejal, se zaveda nujnosti izdatkov za popoplavno obnovo, a ti ne bi smeli preveč razrahljati fiskalne politike. Spodbudijo lahko tudi vnovično rast inflacije, je opozoril. Slovenija sicer po mnenju IMF nujno potrebuje strukturne reforme, med drugim pri pokojninskem in zdravstvenem sistemu, davkih in plačah v javnem sektorju. Lanske ujme so znova izpostavile tudi pomen boja proti podnebnim spremembam in prilagajanja na njihove posledice, je dodal McGettigan.

Tokratna misija IMF je po besedah guvernerja Banke Slovenije Boštjana Vasleta pokazala veliko strinjanje glede stanja slovenskega gospodarstva in pričakovanj za prihodnja leta. "Delimo oceno, da je Slovenija trenutno v razmeroma dobrem položaju, pričakovana gospodarska rast pa bo ostala nad povprečjem evra," je dejal.

Med področji, ki zahtevajo nadaljnje ukrepe, ostaja inflacija. "Kljub pomembnemu znižanju v zadnjem letu prihodnja gibanja ostajajo negotova," je dejal. Največja neznanka ostajata razplet plačnih pogajanj in vpliv gibanj na trgu dela na rast plač.

S predstavniki IMF so se po Vasletovih besedah strinjali, da trenutne razmere še ne dopuščajo sprememb denarne politike. "Moramo pa ostati pripravljeni na hiter odziv na morebitne spremembe," je dejal. Bančni sistem je po ugotovitvah IMF v zelo dobrem stanju. "Kazalniki so na zelo ugodnih ravneh in takšno stanje pričakujemo tudi v prihodnjih mesecih," je dejal guverner. Pozdravil je tudi oceno IMF, da je Sloveniji na področju makrobonitetnega nadzora uspelo ujeti ugodne razmere in okrepiti odpornost.

Minister za finance Klemen Boštjančič je izrazil zadovoljstvo s konstruktivnimi pogovori s predstavniki IMF. Po njegovih besedah so potrdili uspešno dosedanje delo, a obenem opozorili na potrebne reforme. "Nikakor ne bežimo od tega," je poudaril. "Upam si reči, da bo čez eno leto na marsikaterem področju že narejen korak naprej," je dodal.

Napovedi glede priprave davčne reforme po njegovih besedah še vedno držijo. Načrtovane spremembe bodo predstavili v prihodnjih mesecih, vendar ne vseh hkrati, je napovedal.

IMF obete za svetovno gospodarsko rast zvišal na 3,1 odstotka

Kot je v odzivu na januarsko poročilo o svetovnih gospodarskih obetih (WEO) izpostavil glavni ekonomist pri IMF Pierre-Olivier Gourinchas, se je inflacija marsikje znižala, rast BDP pa presegla pričakovanja. "Ne gre le za zgodbo ZDA. Kot odporne so se lani izkazale mnoge, mnoge države po svetu, ta trend je razviden tudi letos," njegove besede povzema francoska tiskovna agencija AFP. Gourinchas je med temi državami posebej izpostavil Kitajsko, Rusijo, Brazilijo in Indijo.

Ne glede na to, da je IMF izboljšal svetovne gospodarske obete, pa napoved ostaja pod zgodovinskim povprečjem, ki je na ravni 3,8-odstotne rasti svetovnega BDP. Letos in prihodnje leto namreč strokovnjaki pričakujejo nadaljnje negativne vplive visokih obresti, umika stimulativnih ukrepov, povezanih s pandemijo covida-19, in vztrajno nizke ravni produktivnosti.

Šibka naj bi bila rast v večini sedmih gospodarsko najbolj razvitih držav na svetu (G7), nekaj izrazitejša naj bi se obetala le Japonski in Kanadi. Številke pa so vendarle nad napovedmi iz oktobra.

Strokovnjaki ZDA v letu 2024 tako zdaj napovedujejo 2,1-gospodarsko rast, medtem ko naj bi lansko leto sklenile z 2,5-odstotno rastjo BDP. Kitajsko gospodarstvo naj bi se letos okrepilo za 4,6 odstotka, potem ko naj bi se lani za 5,2 odstotka. IMF je izboljšal tudi napoved rasti za Indijo, in sicer za 0,2 odstotne točke na 6,5 odstotka (lansko leto naj bi ta država sklenila s 6,7-odstotno rastjo).

Medtem pa nad Evropo vztrajajo sivi oblaki, tako da evropske države čaka neizrazita rast. Nemško gospodarstvo naj bi letos poraslo le za 0,5 odstotka, potem ko naj bi se v letu 2023 skrčilo za 0,3 odstotka. Velika Britanija, Francija in Italija naj bi imele letos enoodstotno ali nižjo rast BDP, Španija pa naj bi zabeležila 1,5-odstotno povečanje BDP.

V skladu pravijo, da so nizke številke posledica slabšega razpoloženja potrošnikov, učinkov visokih cen energije in manjše pripravljenosti na investicije v gospodarstvu.

IMF pa v tokratni napovedi ni popravil napovedi gibanja letošnje inflacije na svetovni ravni, ki tako ostaja pri 5,8 odstotka. Za to številko se sicer po navedbah AFP skriva pomembna vrzel med bogatimi in revnimi državami. Razvita gospodarstva naj bi tako letošnje leto beležila 2,6-odstotno rast cen življenjskih potrebščin, kar je 0,4 odstotne točke manj od oktobrske napovedi, hitro rastoča in razvijajoča se gospodarstva pa naj bi imela 8,1-odstotno inflacijo, kar je 0,3 odstotne točke več od predhodne napovedi.

V IMF so poslabšanje inflacijske napovedi za drugo skupino držav pripisali predvsem nadaljnjim gospodarskim težavam v Argentini, kjer so cene življenjskih potrebščin lani poskočile za več kot 200 odstotkov.