Tožbe so vložili na prizivno sodišče za pravnomočne in izvršne sodbe v Ljubljani in Zagrebu ter na občinsko sodišče v Trstu, je sporočil Vukasović, ki pričakuje, da bo do obravnave prišlo aprila, rešitev pa pričakuje v enem letu, pri čemer upa na izvensodno poravnavo. Kot je poudaril Vukasović, so med varčevalci, ki bodo tožili, povečini hrvaški državljani, nekaj je državljanov BiH, kakih 20 pa z italijanskim, nemškim, nizozemskim, britanskim, ameriškim in kanadskim državljanstvom. Šlo naj bi za kakih tisoč oseb, zahtevali pa bodo izplačilo do deset milijonov evrov. Toliko naj bi znašal depozit tržaške podružnice NLB v italijanski centralni banki.
Po Vukasovićevih besedah so tožbe podkrepljene z neizpodbitnimi dokazi, da je tržaška podružnica nekdanje LB še vedno pravno podružnica Ljubljanske banke d.d. in ne Nove Ljubljanske banke. Depozita v višini deset milijonov evrov v italijanski centralni banki, ki po Vukasovičevih besedah ni nikoli dala dovoljenja Novi Ljubljanski banki za delo v Italiji, pa ni moč dvigniti, če se dolžnik odloči in zapre podružnico, da bi se izognil sodbi za izplačilo, je poudaril Vukasović.
Tržaško sodišče je z odločbo 16. marca zavrnilo predlog skupine 176 hrvaških varčevalcev nekdanje LB za zamrznitev 1,65 milijona evrov pri podružnici NLB v Trstu. Predsednik uprave LB Borut Ožura je tedaj pojasnil, da je tržaško sodišče v tej odločbi ugotovilo, da sta NLB in LB različni pravni osebi, ki medsebojno ne odgovarjata za svoje obveznosti. Vukasović pa je tedaj to trditev zanikal in dejal, da je tržaški "sodnik dojel, da je NLB naslednica stare LB", prav tako pa je sodišče z odločbo dokazalo, da je pristojno za reševanje spora hrvaških varčevalcev nekdanje LB, kar je tudi hotel doseči.
Vukasović je tudi ponovil, da je vprašanje dolga LB izvzeto iz nasledstvenega sporazuma, saj niti Hrvaška niti BiH nista sprejeli teritorialnega načela. Po Vukasovićevih besedah so pogajanja v Baslu pod okriljem Banke za mednarodne poravnave (BIS) že julija prišla na mrtvo točko, kar je, kot je poudaril, "neuspeh slovenske vlade, da uveljavi teritorialno načelo in prenese dolg na davkoplačevalce v državah, kjer so varčevali izključno za financiranje slovenskega gospodarstva".
Opozoril pa je še, da Hrvaška in BiH predstavljata najpomembnejši tržišči za slovenske izdelke, storitve in investicije, zato po njegovem mnenju sedanja politika slovenske vlade ni pametna in bo imela učinek bumeranga.
