Počivalšek: Zdaj je najugodnejši trenutek za liberalizacijo cen naftnih derivatov

Prevozniki, združeni v sekcijo pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), pričakujejo, da bo liberalizacija cen pogonskih goriv vodila v nižje cene. V nasprotnem primeru bodo skupaj s sekcijo za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) usklajeno od vlade zahtevali, da poseže v cene, kot ji to omogoča zakon, in prepreči rast.

"Pričakujemo, da bodo cene pogonskih goriv sedaj upadle. Nikakor ne bomo pristali na nobeno zvišanje," je dejal predsednik sekcije za promet pri OZS Peter Pišek. Podpira potezo vlade, vendar le v primeru, da bo šlo za politiko zniževanja cen, v kolikor pa bi se cene zvišale, pa bodo avtoprevozniki po njegovih besedah stopili skupaj in temu ostro nasprotovali.

Upa, da se bodo uresničile napovedi, da se bodo goriva pocenila in bo "ves tranzit v regiji pri nas polnil rezervoarje". Dnevno namreč državo po njegovih besedah prečka 20.000 tovornjakov, včasih pa je Slovenija veljala za državo, kjer polnijo rezervoarje zaradi poceni goriva. "Včasih so vsi tu tankali, sedaj pa nihče," je dejal. Pričakuje, da bi z nižjimi cenami slovenski transport postal konkurenčnejši, v proračun pa bi se lahko steklo več denarja. "Slovenija mora imeti najcenejše gorivo v regiji, da bo tranzit pri nas polnil rezervoarje," je poudaril.

ZPS: sprostitev cen goriva je darilo ponudnikom in ne potreba potrošnikov 

Ob današnji napovedi sprostitve cen naftnih derivatov na vseh bencinskih servisih Zveza potrošnikov Slovenije opozarja, da gre za ukrep, od katerega si potrošniki lahko obetajo le višje cene. Zelo težko si namreč predstavljajo, "da bi ponudniki ceno, ki je tako obremenjena z različnimi dajatvami, po sprostitvi znižali, pri čemer tega do zdaj,z eno samo izjemo, niso naredili, pa čeprav bi lahko." 

"Ponovno se je izkazalo, da vlada pomembne ekonomske odločitve sprejema le na podlagi upoštevanja davčnih prilivov in dobičkov ponudnikov, ki v sedanjem sistemu nikakor niso izkazovali slabega poslovanja, ne pa iz vidika potreb ter stroškov potrošnikov in gospodarstva. Pri tej odločitvi predvsem niso upoštevali posebnosti slovenskega trga naftnih derivatov, na katerem imata dva ponudnika močno prevladujoč tržni delež, na nekaterih, ne samo ruralnih območjih pa konkurence med ponudniki praktično ni," opozarjajo na ZPS. 

Ob napovedi sprostitve cen goriv Zveza potrošnikov Slovenije opozarja, da bo treba sproščen trga ustrezno urediti, tako z vidika obveščenosti uporabnikov kot nadzora. ZPS predlaga, da bi morala vzpostaviti konkretne nadzorne mehanizme in ustrezen nadzor trga, "s katerim bi preverjali sporne prakse, še zlasti izkoriščanje lokalnega monopola na področjih, kjer ni konkurence, in preverjanja dogovarjanja o cenah goriv na področjih, kjer je konkurenca okrnjena. Zagotoviti bi morali tudi natančna pravila oblikovanja cen in njihovega oglaševanja. Vzpostaviti je treba vsedržavni portal, ki bi omogočal pregled in primerjavo cen pri vseh ponudnikih v Sloveniji (internet, mobilna aplikacija, klicni center), skupaj z ustrezno postavljenim sistemom sporočanja cen. Ob avtocestah bi morali postaviti table z informacijami o cenah goriva na naslednjih dveh ali treh bencinskih servisih," predlagajo.

Ekonomist Polanec: Pričakujem rast cen

Ekonomist Sašo Polanec z ljubljanske ekonomske fakultete meni, da je skrajni čas, da se cene naftnih derivatov v Sloveniji sprostijo. Verjetno bi bilo sicer bolje, če bi se to zgodilo že prej. Ker pa bruto marža, ki jo je država določala v regulatornem okviru, ni pokrivala vseh stroškov naftnih distributerjev, pričakuje rast cen.

Polanec je ocenil, da je Slovenija z liberalizacijo odlašala več desetletij zaradi omejene konkurence, obenem pa ni naredila dovolj, da bi se konkurenca razvila. "Cene je določala na tako nizkih ravneh, da bruto marže naftnih trgovcev niso pokrivale stroškov in se je več naftnih trgovcev odločilo za izstop iz dejavnosti. Ni nepomembno dejstvo, da je Slovenija ena redkih držav EU, ki je ohranjala regulacijo cen naftnih derivatov," je dejal. Dodal je, da bo imela država še vedno možnost, da v primeru neutemeljene rasti cen te ponovno začne regulirati.

Država sicer po njegovih besedah doslej trgovcem ni pripoznavala pomembnega dela stroškov, povezanih z obvezo po dodajanju biogoriv v naftne derivate. "Za ta del stroškov pričakujem, da bo zelo hitro vključen v cene. Dvigi cen, ki niso utemeljeni s stroški, pa bodo bolj postopni, in bodo podvrženi konkurenčnemu pritisku," je navedel. Po njegovem mnenju bo sicer vsak cent nad stroški pomembna podlaga za povečanje dobičkov podjetij in s tem motiv za vstop novih igralcev in širitev kapacitet manjših trgovcev.

"Manjši trgovci z nižjimi stroški poslovanja, na primer diskontni trgovci, imajo velik motiv za postavljanje nižjih cen od večjih trgovcev, saj je za njih lastna cenovna elastičnost precej višja. To pa pomeni, da lahko na njih računamo, da bodo zamejevali največje igralce," je ocenil. Polanec še pričakuje, da bodo diskontni trgovci povečali število lokacij, kjer bo mogoče točiti naftne derivate, s čimer bo konkurenca močnejša na več lokacijah.

Počivalšek: Sedaj najugodnejši trenutek za liberalizacijo cen

Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je ob robu kongresa Združenja Manager v Portorožu spomnil, da si je ves čas ministrovanja, sedaj je v tretji vladi, prizadeval za popolno liberalizacijo cen naftnih derivatov. Vlada je prvi korak k temu storila leta 2016 z deregulacijo cen 98-oktanskega bencina in kurilnega olja, pozneje je sledila deregulacija vseh cen na avtocestnem križu. Slovenija je po njegovih informacijah edina članica EU, ki še ima regulirane te cene.

Vlada je po Počivalškovih besedah z odpravo regulirane marže odpravila tudi prvo oviro za razvoj konkurence na trgu naftnih derivatov. Med ponudniki bo tako lahko prišlo do večje cenovne konkurence, konkuriranja pri kakovosti ter raznih drugih ugodnostih. Regulirane cene so potencialnim interesentom za vstop na slovenski trg doslej prestavljale preveliko regulatorno tveganje.

Marže trgovcev sicer predstavljajo le manjši, okoli osemodstotni del maloprodajne cene, medtem ko nabavna cena na svetovnem trgu skupaj z dajatvami predstavlja približno 90 odstotkov maloprodajne cene.

Počivalšek ne pričakuje večje korekcije cen, temveč "začetek nove ere". Zagotovil je, da bo agencija za varstvo konkurence bdela nad tem, da bodo "pravila igre korektna". V primeru da bi prišlo do neustrezne in nepredvidene korekcije cen navzgor, pa bi država država lahko in tudi bo ukrepala. Ministrstvo bo po njegovih besedah pripravilo aplikacijo, preko katere bo mogoče pridobiti podatke o cenah naftnih derivatih.

Gibanje cen bo sicer sproščeno s 1. oktobra, saj bo uredba, ki je določala ceni reguliranih pogonskih goriv, prenehala veljati konec meseca.

Levica: Deregulacija pomeni višje cene bencina

V Levici odločitve vlade o deregulaciji cen naftnih derivatov seveda ne pozdravljajo. "Posledic takšne odločitve se vlada dobro zaveda. Po njenih lastnih navedbah je deregulacija cen 95 oktanskega bencina in dizla ob avtocestah in hitrih cestah povzročila upad prodaje teh goriv za tretjino. Sedaj bomo temu priča na ravni države. Višje marže trgovcev, ki so bile do danes omejene navzgor, pomenijo višje cene, po drugi strani zmanjše povpraševanje in posledično manj prilivov v državni proračun iz naslova davkov in prispevkov na prodana goriva. Višje cene za vse, manj javnega denarja za financiranje ključnih družbenih storitev (sociale, zdravstva, šolstva itd.) in višje dobičke za trgovce," so zapisali. 

Poslanec Matej T. Vatovec je opozoril tudi na ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka, ki je postal eden največjih malih delničarjev Petrola. “Sporna je tudi vloga ministra za okolje in prostor, ki je od marca do danes kupil 415 delnic petrola v vrednosti 120.000 evrov. Nekaj tednov za tem je vlada, v kateri sedi, odločila, da bo deregulirala trg naftnih derivatov – in že danes je vrednost delnice Petrola zaradi tega poskočila. S tem se odpira vprašanje trgovanja na podlagi notranjih informacij (insider trading) ter odgovornosti vlade in ministra pri tem.” 

Vodilna prodajalca naftnih derivatov v Sloveniji liberalizacijo ocenjujeta kot pozitiven premik na trgu, ki bo koristil vsem deležnikom. V obeh družbah so za STA poudarili, da gre za normalizacijo razmer, s katero bodo potrošniki dobili večjo možnost izbire.

Sprostitev cen naftnih derivatov predstavlja normalizacijo in vzpostavitev konkurenčnih pogojev na trgu goriv, so ocenili v OMV Slovenija. Pri ostalih energentih, denimo električni energiji in zemeljskemu plinu, je država že pred leti podprla deregulacijo cen, z odprtjem trga pa so se po njihovi oceni vzpostavile normalne tržne razmere, zato podobno pričakujejo tudi pri naftnih derivatih.

"Obenem sprostitev Sloveniji kot tranzitni državi prinaša možnost agilnejšega odzivanja na cene goriva v sosednjih državah, kar je ključnega pomena tako za dobavitelje goriv in potrošnike kot tudi državo. Sedaj je omogočena možnost diverzifikacije cen goriv po vsej državi in prilagoditev ponudbe goriv vključno z gorivi višje kakovosti, ki bodo lahko na voljo na večjem številu bencinskih servisov," so dodali. Ob tem pa so pojasnili, da v skladu s korporativno politiko in pravili varstva konkurence ne morejo komentirati podrobnosti cenovne politike podjetja.

Podobno so navedli tudi v Petrolu, kjer so zapisali, da imajo izdelano metodologijo oblikovanja cen naftnih derivatov, ki je ob upoštevanju pravil varstva konkurence ni dovoljeno razkrivati. Odločitev vlade, ki ni podaljšala uredbe o določanju cen 94-oktanskega bencina in dizelskega goriva zunaj avtocest in hitrih cest, po njihovem mnenju predstavlja prehod v prosto oblikovanje cen, kot velja tudi v vseh ostalih konkurenčnih trgih držav EU in večini v regiji.

"Družba Petrol je pripravljena na popolno prosto oblikovanje cen naftnih derivatov, saj ima dovolj izkušenj z ostalih trgov, kjer prodaja že prej ni bila državno regulirana (Hrvaška, BiH, Srbija) pa tudi nekaterih veleprodajnih trgov v EU - Avstrija, Madžarska, Italija, Češka," so navedli.

Spomnili so, da se cene 100-oktanskega bencina in kurilnega olja že nekaj časa oblikujejo prosto glede na cene naftnih derivatov na svetovnih borzah in razmerju med dolarjem in evrom, upoštevaje vse državne davčne obremenitve in takse, ponudniki pa neodvisno določijo način spreminjanja cen. V štiriletnem obdobju prostega oblikovanja cen na avtocestah pa se se je pokazalo, da ni prišlo do nikakršnih večjih odstopanj oziroma anomalij pri teh cenah.

Za potrošnike prosto oblikovanje cen pogonskih goriv po mnenju Petrola pomeni možnost proste izbire naftnega trgovca, saj je konkurenca na slovenskem trgu zadovoljiva z več prodajalci goriv. Nakupna odločitev in odločitev za postanek na določenem bencinskem servisu bo tako popolnoma v rokah kupcev in njihovih preferenc ter cenovne elastičnosti. Odločali bodo predvsem kakovost izdelkov in storitev ter raznovrstnost ponudbe, so dodali.

Ivanc pričakuje, da bodo nove bencinske črpalke postavili predvsem diskontni trgovci

Glavni ekonomist pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Bojan Ivanc je prepričan, da je zaradi nizkih cen goriv na regionalnem naftnem trgu in nizkih trošarin ter DDV pravi čas za liberalizacijo cen naftnih derivatov. Pričakuje, da bodo z višanjem marž več novih bencinskih črpalk po državi postavili predvsem diskontni trgovci.

"Prodaja naftnih derivatov se po naši oceni v prihodnjih letih ne bo več povečevala z ravni iz leta 2019, predvsem zaradi večje uporabe hibridov in električnih vozil, izboljšane učinkovitosti porabe goriv pri novih vozilih in pogostejšega dela od doma," je ocenil.

Zaradi visokih vstopnih ovir, in sicer časa za izgradnjo nove črpalke, kapitalske intenzivnosti projekta in številnih dovoljenj, se konkurenca na kratek rok, kot je še dodal, ne bo odzvala na morebitne višje cene goriv oziroma marž pri obstoječih tekmecih na trgu.