Se bo vlada umaknila iz regulacije cen naftnih derivatov?

Glede na to, da ima kar vsak drugi Slovenec avtomobil, je cena bencina in dizla še kako pomembna. A tu Slovenija postane še bolj posebna. Zakaj? Skoraj vse članice EU cene oblikujejo prosto. Belgija, Luksemburga in Malta so izjeme, kjer se distributerji z državo dogovorijo za najvišjo dovoljeno ceno, Slovenija pa je edina z regulirano.  

Gre za najbolj ekstremno metodo nadzora cen s strani države, čeprav so leta 2011 v Trgovinski zbornici dosegli, da je na črpalkah vzdolž avtocest prišlo do deregulacije. "Pri nas v Sloveniji se okoli 25 odstotkov vseh prodanih količin že proda po liberaliziranih cenah, medtem ko se preostali del še ne. In ravno ta korak pričakujem, da bo država zdaj storila," pravi Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice. 

Bomo še naprej v družbi držav z regulirano ceno, kot so na primer Alžirija, Kuvajt in Pakistan, ali se bo vlada le umaknila iz maloprodajne cene? Ta je zdaj sestavljena približno tako, da okoli 6 odstotkov predstavlja marža distributerja, kar je "zelo majhen delček", pravi Lahova. Pri nas je povprečna marža nižja od marže v ostalih državah EU. 

"Potem je okoli 40 odstotkov sama surovina oziroma naftni derivat. Preostali odstotki v strukturi pa so namenjeni dajatvam. In ne samo zgolj DDV-ju in trošarini, ampak še trem drugim. Skupaj je kar pet fiskalnih dajatev," dodaja predsednica Trgovinske zbornice. 

Analiza Econlaba je lani pokazala, da kljub regulaciji od leta 2013 cene bencina in dizla v Sloveniji niso najnižje, ravno zaradi višje stopnje obdavčenja pogonskih goriv pri nas. Pred štirimi leti smo za dizelsko gorivo celo presegli EU povprečje. Sistem je rigiden, opozarja Lahova: "Zadnji primer se je zgodil ravno pred dnevi ob italijanski meji, ko so italijanski distributerji pogonskih goriv znižali cene, Slovenci smo začeli kupovati v Italiji, Italijani niso več prihajali k nam. Rezultat je tako izjemno negativen za vso Slovenijo."

Ta pa ima še vedno vzvode za nadzor, če bi se umaknila. Ob tem pa v Trgovinski zbornici naštevajo pluse: osvojili oziroma realizirali bi več tranzitnega prometa, za tuje investitorje ne bi bilo več ovir, obstoječi distributerji pa bi bili bolj naklonjeni investicijam na slovenskem trgu.