Iz Petrola so sporočili, da družbi v celoti izpolnjujeta zahtevana poslovna, finančna in pravna merila, ki so potrebna za sodelovanje pri postopku privatizacije Beopetrola. Glede na močan tržni položaj, uveljavljeno blagovno znamko ter specialna znanja s področja nabave, logistike in trženja naftnih derivatov, s katerimi razpolagata, pa MOL in Petrol tudi ocenjujeta, da Beopetrolu lahko predstavljata dobrega in komplementarnega partnerja.
Kot je znano, je srbska agencija za privatizacijo 22. aprila v Financial Timesu in beograjski Politiki objavila razpis za prijavo zainteresiranih družb za nakup 79,5-odstotnega lastniškega deleža v srbski naftni družbi Beopetrol. V vodilni slovenski naftno-trgovski družbi Petrol so na vprašanje, ali se bodo prijavili na razpis, tedaj odgovorili, da ga še preučujejo, sicer pa bodo odločitev sprejeli pravočasno. V skladu z objavljenim razpisom rok za vložitev tenderske dokumentacije poteče 13. maja, zainteresirani kupci pa si morajo priskrbeti tudi za bančno garancijo v višini milijon evrov.
Srbska agencija za privatizacijo bo v sodelovanju z dvema pariškima svetovalnima podjetjema sedaj ocenila, ali zainteresirani kupci izpolnjujejo kvalifikacijske kriterije ter o tem obvestila vse, ki so dvignili tendersko dokumentacijo.
Največji srbski naftni trgovec Beopetrol ima več kot 180 bencinskih črpalk, vsaj sedem skladišč z naftnimi derivati, zaposluje pa skupno 1650 delavcev. Vrednost osnovnega kapitala Beopetrola je po navedbah iz objavljenega javnega razpisa ocenjena na nekaj več kot 208,7 milijona dinarjev, pravico do odkupa tenderske dokumentacije pa imajo samo pravne osebe, ki se najmanj pet let ukvarjajo z distribucijo naftnih derivatov, pogoj pa je tudi, da so v lanskem letu prodale več kot milijon ton derivatov ter da imajo pod svojim imenom vsaj 300 bencinskih črpalk.
Za srbski trg naftnih derivatov, ki je uvozno odvisen, saj domača proizvodnja zadošča le za približno četrtino domačih potreb, je značilno, da povpraševanje bistveno presega ponudbo. To je povzročila zlasti uredba, sprejeta v začetku lanskega leta, ki omejuje uvoz, predelavo, distribucijo in promet s surovo nafto in naftnimi derivati. Lani je bila poraba naftnih derivatov na srbskem trgu tako okrog dva milijona ton, v devetdesetih letih pa kar trikrat večja, pojasnjujejo v Petrolu.
V Srbiji danes delujejo dve rafineriji (Pančevo in Novi Sad), dve petrokemiji (Pančevo in Odžaci), dve veliki tovarni proizvodnje tehničnih olj (Beograd in Kruševac) ter 20 manjših. Maloprodajno mrežo bencinskih servisov pa imajo tri domača državna podjetja (NIS Jugopetrol, NIS Naftagas Promet in Beopetrol) ter dve tuji družbi (Lukoil in OMV), ki skupaj upravljajo s približno 720 bencinskimi servisi. Skupaj z zasebnim sektorjem, ki ima okrog 500 bencinskih servisov, je v ožji Srbiji in Vojvodini nekaj prek 1200 bencinskih črpalk.
V vodilni slovenski naftno-trgovski družbi ocenjujejo, da obstaja za rast na srbskem trgu naftnih derivatov velik potencial. V povprečju je znašala poraba naftnih derivatov v Srbiji leta 2000 299 litrov na prebivalca, v srednjevzhodni Evropi pa 750 litrov na prebivalca (v Sloveniji na primer 1604 litre), medtem ko je ta kazalec v zahodni Evropi še bistveno višji in znaša 2180 litrov na prebivalca. V Petrolu ocenjujejo, da naj bi bila celotna prodaja naftnih derivatov na prebivalca v Srbiji leta 2006 približno na ravni današnje celotne prodaje naftnih derivatov na prebivalca v Romuniji (500 litrov), leta 2012 pa približno na ravni današnje celotne prodaje naftnih derivatov na prebivalca na Slovaškem (713 litrov).