Gospodarstvo

Parmalat podkupoval politike

Milano, 07. 10. 2004 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Državni tožilec Vito Zincani bo v aferi Parmalat sprožil tudi postopke proti politikom, ki naj bi prejemali podkupnine.

Dolg italijanske družbe Parmalat naj bi znašal okoli 15 milijard evrov (foto: Reuters)
Dolg italijanske družbe Parmalat naj bi znašal okoli 15 milijard evrov (foto: Reuters) FOTO: Reuters

Kot je povedal tožilec Vito Zincani, je nekatere politike, imen ni želel navesti, že zaslišal. "Ustanovitelj živilskega koncerna Parmalat Calisto Tanzi je priznal, da je podkupnine plačeval bolj ali manj vsem političnim strankam," je dejal Zincani. Izrazil je tudi upanje, da se bo sodni proces proti osumljencem v enem največjih finančnih škandalov v povojni zgodovini Italije, ki je povzročil propad Parmalata, začel marca prihodnje leto. Nekdanji italijanski živilski velikan naj bi po ugotovitvah tožilstva letno izplačal približno dva milijona evrov podkupnin politikom. To je v nedeljo poročala rimska La Repubblica, ki se je sklicevala na milansko državno tožilstvo. Podkupnine naj bi vrsto let prejemali politiki iz vladnih, pa tudi opozicijskih strank.

V afero italijanske družbe Parmalat naj bi bila vpletena tudi otroka ustanovitelja koncerna (foto: Reuters)
V afero italijanske družbe Parmalat naj bi bila vpletena tudi otroka ustanovitelja koncerna (foto: Reuters) FOTO: POP TV

V Milanu so se v torek začela prva zaslišanja v zadevi Parmalat, v kateri je osumljenih 29 nekdanjih managerjev Parmalata in drugih oseb, domnevno vpletenih v afero. Med njimi so poleg Tanzija še njegova otroka, hčerka Francesca in sin Stefano, finančniki in odvetniki družbe, pa tudi tri ustanove: italijanski podružnici Bank of America in revizorske družbe Deloitte&Touche ter nekdanja italijanska podružnica revizorske družbe Grant Thornton. Za zaprtimi vrati so tako v torek zaslišali uslužbenca italijanske podružnice hiše Grant Thornton, vodjo podružnice Lorenza Penco in njegovega partnerja Maurizia Bianchija. Obtožena sta lažnega revizorskega overjanja poslovnih bilanc Parmalata, predlagala pa naj bi tudi več namišljenih operacij, s katerimi so prikrili dejansko poslovno stanje Parmalata. Sojenje proti njima naj bi se začelo konec januarja.

Dolgovi znašajo nekaj manj kot 15 milijard evrov

Po ocenah organizacij za zaščito potrošnikov je premoženje v aferi Parmalat izgubilo 135.000 malih delničarjev. Dolgovi podjetja, ki je konec decembra lani razglasilo plačilno nesposobnost, znašajo 14,3 milijarde evrov. Upniki, predvsem mali delničarji, si veliko obetajo od prizadevanj Enrica Bondija, ki naj bi kot upravitelj s posebnimi pooblastili vlade skušal na noge postaviti propadli koncern. Bondi je že zahteval poplačilo škode tudi od Deutsche Bank, UBS in Citigroup. Tožbe so del strategije, s katero želi Parmalat izterjati denar od podjetij in finančnih institucij, ki naj bi bile soodgovorne za propad podjetja.