Novi lastniki Panvite v uporabo dobili tudi več tisoč hektarjev najboljše zemlje

Je eden od paradnih konjev slovenskega kmetijstva. Zaposluje skoraj 700 Slovencev, sodeluje z dva tisoč kmetijami, praviloma iz Prekmurja.  

Ali bodo proizvodi res ostali doma – kot Panvita obljublja v svojih poslovnih ciljih – pa bo odslej kot kaže odločal hrvaški sklad Meritus. 51 odstotkov so jim lastniki - družina Polanič - prodali za 50 milijonov evrov. Kupčija, ki bi, menijo ekonomisti, utegnila zamajati slovensko kmetijstvo.

"Dokler pač te pogodbe veljajo, kmetje lahko z njimi sodelujejo. Če se bojo lastniki odločili za neke druge usmeritve, lahko pomeni, da bodo kmetje izgubili svojega partnerja na območju Prekmurja," ocenjuje agrarni ekonomist z Biotehnične fakultete Andrej Udovič. 

Nekdanji kmetijski minister Dejan Židan, ki je bil pred vstopom v politiko tudi predsednik uprave Panvite, medtem bolj kot grožnjo, nove hrvaške lastnike vidi kot priložnost. "Ali se spomnite primera ljubljanskih mlekarn, ko so bile v lasti slovenskih kmetov preko slovenskih zadrug, da so tuje mleko vozili v svojo mlekarno, da so ga prodajali slovenskim potrošnikom. Ko so postali lastniki Francozi, iz te branže, se je zgodilo nekaj, česar nihče ni pričakoval. Začeli so kupovati izključno slovensko mleko za te slovenske proizvode."

Francozi, družba Laktalis, so bili v primeru Ljubljanskih mlekarn res iz branže in to je ključna razlika, poudarja agrarni ekonomist. Hrvaški sklad, pravi, je bil doslej prisoten povsod drugje, razen v kmetijstvu. "Seveda v takem obsegu kmetijske pridelave še ni bilo takega primera, da bi nek investicijski sklad oziroma sklad iz povsem neke druge dejavnosti, v tako velikem obsegu stopil v kmetijsko dejavnost," je skeptičen Udovič. 

Desetletna pogodba za uporabo več kot 3000 hektarjev zemlje

Na še eno po njihovem mnenju zaskrbljujoče dejstvo, opozarjajo kmetje. Z nakupom Panvite bodo novi lastniki v uporabo dobili več kot 3000 hektarjev najboljše zemlje, ki jo najemajo od Republike Slovenije. Pogodba je sklenjena za naslednjih deset let. "Tuji lastniki majo potem pač svoje vire, svojo strategijo. In to v končni fazi lahko dolgoročno samo oslabi prehransko varnost Republike Slovenije," opozarja tudi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Roman Žveglič.

Ob vsem tem prodaja znova odpira tudi vprašanje, kako dobro oziroma kako slabo država upravlja s svojim premoženjem. Gre za novo v vrsti poceni kupljenih in kasneje precej dražje preprodanih nekdaj tudi državnih družb. Bilo je leto 2021, čas Janševe vlade, ko je na čelu Slabe banke sedel odvetnik Franci Matoz. Slaba banka je takrat dobro četrtino Panvite družini Polanič prepustila za vsega milijon evrov, danes Hrvati za milijon kupujejo zgolj en sam odstotek - kmalu očitno ne več slovenskega velikana kmetijskega sektorja.  

Prodaja Panvite ni edini primer, ko je država očitno slabo ocenila vrednost svojega premoženja

Kot raketa se je namreč dvigovala cena podjetja Fotona, odkar ni več v državni lasti. Država je leta 2014 v času vlade Alenke Bratušek za dobrih 70 odstotkov podjetja iztržila 18 milijonov evrov. Izdelovalca medicinskih laserjev, ki naj bi jih v estetske namene uporabljala tudi nogometaš Neymar in zvezdnica Kim Kardashian, so nato Američani že po treh letih preprodali Kitajskemu skladu. Ocenjena kupnina je znašala med 80 in 120 milijoni evrov. Kitajci so podjetje, ki se po številu zaposlenih in proizvodnih zmožnostih od prve prodaje niti ni bistveno povečalo, prodali Londonskemu skladu za 700 milijonov evrov. Britanci zdaj iščejo novega kupca in nameravajo po nekaterih ocenah za podjetje iztržiti vrtoglavo milijardo evrov.  

Z znamenitega seznama 15 podjetji za privatizacijo je bil med prvimi poleg Fotone prodan tudi domžalski Hellios. Država je zanj iztržila dobrih 140 milijonov evrov, pičli dve leti po privatizaciji pa so Avstrijci prestrukturirano podjetje že prodali japonskemu kupcu za več kot 570 milijonov evrov.

V istem paketu se je prodajala tudi Nova KBM. Država jo je leta 2015 prodala za četrt milijarde evrov, Madžarska OTP pa jo je pred kratkim od sklada Apollo neuradno kupila za okroglo milijardo evrov. Banka je v vmesnem času sicer opravila še nekaj drugih prevzemov. 

Bo vlada spremenila strategijo upravljanja z državnimi naložbami? 

Izgubljene priložnosti torej gredo v milijarde. Vlada pa naj bi prav v četrtek potrjevala spremenjeno strategijo upravljanja z državnimi naložbami. In zgodil se je preobrat.  

Prenova strategije je precej prahu dvignila, ker sta bili iz strateških med pomembne naložbe degradirani Zavarovalnica Triglav in Pošta Slovenije. Kar je pri sindikatih pa tudi delu koalicije - pri Socialnih demokratih in Levici – povzročilo strah, da bi Slovenski državni holding pričel s privatizacijo teh dveh družb.

Na finančnem ministrstvu Klemna Boštjančiča, ki je pripravilo predlog sprememb, so se zdaj očitno potegnili nazaj. Po neuradnih informacijah naj bi družbi zadržali status strateških naložb, vlada naj bi dokument potrdila v četrtek.  

Sindikat poštnih delavcev je tudi zaradi strahu pred privatizacijo Pošte napovedal stavko od 3. junija naprej. Preobrat na vladi jih veseli, a z napovedjo stavke vztrajajo, saj imajo do vodstva družbe še številne druge stavkovne zahteve.