Pandemija covida-19 je v letošnjem letu za nekaj časa praktično zaustavila sklepanje poslov na slovenskem nepremičninskem trgu. Do 15. julija je Geodetska uprava Republike Slovenije za prvo polletje letošnjega leta zabeležila okoli 10.800 sklenjenih kupoprodajnih pogodb za nepremičnine. Njihova skupna vrednost je znašala nekaj manj kot 770 milijonov evrov. "V primerjavi z drugim polletjem 2019 sta se tako evidentirano število sklenjenih kupoprodajnih poslov kot njihova skupna vrednost zmanjšala za približno 40 odstotkov," so pojasnili na Geodetski upravi. Če pa te številke primerjamo z istim obdobjem lani (torej s prvim polletjem 2019), pa se je število poslov zmanjšalo za 40 odstotkov, njihova vrednost pa za 45 odstotkov.
Geodetska uprava se je odločila, da objavi trenutno razpoložljive preliminarne podatke, čeprav dobršen del sklenjenih nepremičninskih poslov za prvo polletje še ni evidentiran in obdelan za podrobnejše tržne analize. A že preliminarni podatki kažejo vpliv epidemije na promet z nepremičninami. Kot so pojasnili na Geodetski upravi, bodo končni podatki o slovenskem nepremičninskem trgu v letošnjem prvem polletju objavljeni oktobra v rednem polletnem poročilu o slovenskem nepremičninskem trgu.
Dejanska padca števila in vrednosti poslov v polletju bosta po ocenah uprav v primerjavi z enakim lanskim med 35 in 40 odstotkov. Ob tem so spomnili, da smo v letu 2019 dosegli rekordno vrednost sklenjenih nepremičninskih poslov, predvsem na račun neobičajno velikega števila večjih poslov s poslovnimi nepremičninami. "Zato je bilo še pred epidemijo letos pričakovati vrednostno manjši obseg poslov, glede na gibanje števila sklenjenih poslov v predhodnih obdobjih pa stagnacijo ali le minimalno rast števila kupoprodajnih pogodb," so poudarili.
Cene rabljenih stanovanj šle navzgor
Kljub pandemiji pa so cene nepremičnin v prvem polletju še naprej rasle, kaže predhodna analiza gibanja cen rabljenih stanovanj, ki praviloma najbolje odraža trende cen stanovanjskih nepremičnin. Cene rabljenih stanovanj so se tako v primerjavi z drugim polletjem lani zvišale za tri odstotke, v primerjavi s prvim polletjem lani pa za sedem odstotkov. Povprečna cena rabljenega stanovanja na ravni države je prvič presegla mejo 1900 evrov za kvadratni meter.
"Statistična rast cen ni presenetljiva. Podobnemu pojavu smo bili priča leta 2008, ko je bil po nastopu krize nepremičninskega trga upad števila transakcij še precej večji, cene pa so prav tako zrasle. V takih razmerah se namreč prodajajo le boljša in že tako razmeroma dražja stanovanja, katerih cene pa se zaradi inercije trga še ne znižujejo," so zapisali v geodetski upravi.
Nepremičninski nakupi tujcev v zadnjih treh letih
Geodetska uprava je objavila tudi poročilo o nepremičninskih nakupih tujcev med letoma 2017 in 2019. Opažajo, da je delež tujih nakupov in prodaj stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji v zadnjih letih več ali manj konstanten. Se pa znotraj tega povečuje delež kupcev z mešanim državljanstvom.
Med prvimi petimi najpogostejšimi tujimi kupci stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji so državljani sosednjih držav, z izjemo Madžarske, ter državljani Nemčije in Srbije.
Največji interes tujih kupcev stanovanjskih nepremičnin je bil v zadnjih treh letih na Primorskem, natančneje v občinah Sežana in Bovec.
Sicer pa so tujci v zadnjih treh letih v Sloveniji kupili le malo več stanovanjskih nepremičnin, kot so jih prodali. Če upoštevamo pogodbene stranke z mešanim državljanstvom, pa so jih prodali več, kot so jih kupili.
KOMENTARJI (72)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.