OECD: Slovenski BDP se bo skrčil za 7,8 odstotka

Stopnja brezposelnosti naj bi letos dosegla 6,4 odstotka oz. po slabšem scenariju 6,9 odstotka, prihodnje leto pa 5,4 oz. 8,1 odstotka, piše v danes objavljeni napovedi Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Stopnja inflacije po harmoniziranem indeksu potrošniških cen naj bi bila letos po obeh scenarijih enoodstotna, prihodnje leto pa dvo- oz. 1,7-odstotna.

Kot so zapisali v OECD, je slovenska vlada sprejela številne fiskalne ukrepe v skupni vrednosti skoraj 4,5 odstotka BDP. Vendar pa je treba za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti gospodarstva sprejeti dodatne ukrepe, pozivajo. Pri tem izpostavljajo predvsem preprečevanje dolgotrajne brezposelnosti in izogib povečanju deleža podjetij v državni lasti, ki je po njihovih besedah že sedaj relativno visok.

Banka Slovenije je medtem v ponedeljek objavila svojo napoved, v kateri napoveduje 6,5-odstotni padec BDP, v naslednjih dveh letih pa ponovno vrnitev rasti, in sicer za 4,9 oz. 3,6 odstotka. Brez protikoronskih ukrepov bi bil padec še za okoli tri odstotne točke večji.

Pri izdelavi napovedi je Banka Slovenije sledila pričakovani stabilizaciji razmer v evrskem območju in razmeroma ugodni oceni rasti tujega povpraševanja. To bo bistveno za izvozno usmerjen del slovenskega gospodarstva, ki je močno vpet v mednarodne trgovinske in dobavne verige. Na drugi strani bodo razmere doma v precejšnji meri odvisne od učinkovitosti ukrepov vlade za stabiliziranje razmer na trgu dela.

Na trgu dela Banka Slovenije pričakuje poslabšanje razmer. Zaposlenost se bo letos po šestletnem obdobju rasti zmanjšala za 1,9 odstotka, stopnja brezposelnosti pa bo narasla na šest odstotkov. V prihodnjih dveh letih pričakujemo postopno izboljševanje razmer tudi na trgu dela.

Letos se pričakuje globok padec zasebne potrošnje. Ta naj bi letos upadla za 6,6 odstotka, prihodnje leto pa se povečala za 4,4 odstotka. Gospodinjstva se bodo ob negotovih razmerah na trgu dela in upoštevanju večjega socialnega distanciranja obnašala previdneje in povečevala previdnostno varčevanje. V Banki Slovenije pričakujejo zlasti padec prodaje avtomobilov, manjše pa bo tudi povpraševanje po storitvah, ki zahtevajo neposrednejši fizični stik.

Upad naročil in prekinitev dobavnih verig bosta močno vplivala na investicijske odločitve podjetij. Te bodo odvisne zlasti od stopnje poslabšanja njihovega likvidnostnega položaja, ki jo lahko omili garancijska shema države. Zaradi velikega upada zaupanja v gospodarstvu in številnih negotovosti se bodo podjetja odločala za prelaganje investicij v naslednja leta, kar se bo letos odrazilo v globokem padcu predvsem investicij v opremo in stroje, v naslednjih letih pa v njihovi zmerni rasti. Ob tem bo padec povpraševanja v vseh pomembnejših trgovinskih partnericah letos močno zmanjšal tudi obseg menjave s tujino, ki pa se bo, skladno s predpostavko o rasti tujega povpraševanja, v naslednjih letih postopoma okrepila.

Cene življenjskih potrebščin bodo letos stagnirale. Inflacijo nižajo predvsem cene energentov. Deflacijo bo preprečila predvsem rast cen hrane zaradi višjih svetovnih cen prehrambnih surovin in ovir v trgovinski menjavi. Ob negotovih razmerah na trgu dela bo močno upadlo domače povpraševanje, deflacijski pritiski pa bodo izvirali tudi iz zunanjega okolja. Skladno v prihodnjih dveh letih pričakujejo krepitev inflacije, ki pa ne bo dosegla ravni pred epidemijo.