NKBM: Goljufije pri prodaji?

Murskosoboško gradbeno podjetje SGP Pomgrad je svojim 700 delavcem ponudilo kredite za nakup delnic NKBM, je poročal SVET na Kanalu A. Podjetje pa jim v pogodbi zagotavlja, da bo delnice kasneje od njih odkupilo po najmanj 12 in pol odstotkov višji ceni - torej po 30 evrov in 40 centov za delnico. Kar je še vedno bistveno manj od pričakovane cene na borzi. Po znanih podatkih bi tako delavec zaslužil nekaj več kot 200 evrov. Z zornega kota delavske plače veliko, za denarje, ki se bodo obračali na borzi, pa smešno nizko.

Kupnina v proračun

Država je s ponudbo 49 odstotkov delnic NKBM pridobila 263,8 milijona evrov, so sporočili iz NKBM in ministrstva za finance. Celotna kupnina se bo uporabila kot prihodek računa finančnih terjatev in naložb državnega proračuna. S prvo fazo privatizacije NKBM je država znižala svoj neposredni lastniški delež v banki z 90,4 odstotka na 48,6 odstotka, pri čemer še ni upoštevana opcija za presežno dodelitev in brez upoštevanja dodelitve bonusnih delnic.

Bajuk: Vlada izbrala dobro

Finančni minister Andrej Bajuk je poudaril, da je vlada pri izbiri institucionalnih vlagateljev, katerim bo prodala 25 odstotkov NKBM, zasledovala kriterij, da so ustanove z dolgoročno vlagateljsko politiko. "To so razni skladi," je dejal, a seznama, kdo je med izbranimi tujimi vlagatelji, katerim bo na razpolago 14,81 odstotka NKBM, ni razkril, "saj je še zaupne narave".

Na ministrstvu za finance so razkrili seznam domačih institucionalnih vlagateljev, ki bodo lahko kupili 10,19-odstotni delež NKBM. Med njimi so različne družbe za upravljanje ter vzajemni, investicijski, kritni in drugi skladi, pa tudi Mestna občina Maribor. Nekatere, "zlasti tiste, ki nimajo dolgoročne vlagateljske politike", ter na primer Kapitalsko družbo in Slovensko odškodninsko družbo, pa so, kot je dejal minister Bajuk, izločili.

"Njuni (KAD in SOD, op.a.) ponudbi smo ocenili kot neprimerni, saj smo delnice razporedila tja, kjer država nima prevladujočega vpliva," je pojasnil Bajuk in o zavrnjenih ponudbah bank dodal: "Nesmiselno bi bilo, da damo delež v tej fazi konkurenci." Ob tem pa je poudaril, da bodo imeli vsi priložnost, da vstopijo v lastniško strukturo NKBM, ko se bo z delnicami prosto razpolagalo na trgu, torej, ko bodo kotirale na borzi, kar se bo po sedanjih napovedih zgodilo v ponedeljek, 10. decembra.

Končno število malih vlagateljev, ki bodo lahko kupili 24 odstotkov NKBM, je 109.627. Razlika med doslej objavljenimi številkami se je pojavila, ker vsi, ki so izrazili interes, niso nakazali denarja v za to predvidenem roku, je pojasnil Bajuk. Vsem malim vlagateljem, ki bodo prejeli 20 zagotovljenih delnic, razlika pa se bo razdelila proporcionalno, bodo preplačani znesek vrnili najpozneje do 12. decembra.

Bajuk je spomnil, da sta ministrstvo in NKBM razpon, v katerem se je lahko gibala končna cena za delnico NKBM, določila na podlagi analize skrbnega pregleda in povpraševanja. Na podlagi velikega povpraševanja se je cena za delnico določila na zgornji meji tega razpona, pri 27 evrov za delnico. "Le nekaj ponudnikov je ponudilo več od te cene; eden je ponudil 27,10 evra, eden 28 evrov, eden pa je dal ponudbo brez omejitev," je pojasnil minister. Po njegovih navedbah je 80 odstotkov malih vlagateljev za delnice NKBM vložilo 5.000 evrov. Približno štiri do pet odstotkov pa jih je ponudilo do 50.000 evrov, kolikor je znašala omejitev vpisa interesa za male vlagateljev.

Glede časovnega zamika - objava končne cene za delnico NKBM je bila predvidena minuli petek in ne šele v torek, uvrstitev delnic NKBM na borzo pa danes in ne prihodnji ponedeljek - je Bajuk dejal, da "so pričakovali, da bo to potekalo hitreje, pa ni šlo". Ob tako velikem interesu je bilo treba zagotoviti, da se dosledno izvaja sprejeto načelno stališče in da se zagotovi enakost vseh," je pojasnil.

Peče: Seznam narejen vnaprej

Komisija za privatizacijo NKBM je bila po informacijah SNS imenovana izključno zaradi zavajanja ter doseganja navideznega učinka transparentnosti postopka prodaje delnic banke. Vsi institucionalni vlagatelji so bili izbrani že pred minulim petkom, ko naj bi komisija šele naredila izbor oziroma "seznam tistih, ki bodo v prihodnje krojili usodo, lastništvo in življenje NKBM," je izjavil poslanec SNS Sašo Peče.

Ne glede na delo, nedelo ali navidezni obstoj komisije pa se je vlada odločila, da bo od 49 odstotkov delnic NKBM, kolikor se jih je prodajalo v prvi fazi privatizacije, razdelila 24 odstotkov delnic med male vlagatelje. Slovenci so vplačali nekajkrat več, kot je obljubljala vlada, zato jo je Peče v torek pozval, naj se ta preplačila malih vlagateljev vključijo v drugo fazo privatizacije NKBM. "Žal vlada ni sprejela poziva, naj se med državljane razdeli še dodatnih 25 odstotkov delnic NKBM," je dejal. Še bolj zanimiva s stališča netransparentnosti se zdi Pečetu delitev delnic NKBM med institucionalne vlagatelje. "Žal se je izkazalo, da privatizacijska komisija ni imela nobene besede pri izboru," je ponovil ter poudaril, da je bil seznam narejen vnaprej.

Pečeta še zanima, zakaj ima seznam tujih vlagateljev oznako strogo zaupno. Vlado je zato danes pozval, naj s seznama umakne oznako zaupno ter s tem omogoči vpogled v lastništvo NKBM. "V ozadju se po vsej verjetnosti ravno zaradi te netransparentnosti skriva parkiran kapital," je dejal.

Politični kriterij?

Tudi Matej Lahovnik (Zares) meni, da bi bilo logično, ''da če je cena 27 evrov za tuje in domače investicijske sklade, potem bi raje omogočili ljudem, ki so želeli vpisati več delnic, da jih vpišejo in jih sami prodajo s premijo tujim in domačim investicijskim skladom. Če država ne zna zaslužiti premije, bi to pač naredili mali delničarji.'' Država bo namreč tudi dobro poučenim vlagateljem prodala delnice po ceni 27 evrov, čeprav so bili ti pripravljeni plačati več. Lahovnik je prepričan, da gre za nek politični kriterij. ''Vprašamo se lahko ali bodo nekateri investicijski skladi, namesto, da bi plačali premijo v državni proračun, plačali te premije mogoče na kakšne posebne račune in bo tako zopet prišlo do nekih čudnih poslov pri prodaji državnega premoženja.''

Kdo je na seznamu kupcev?

Med družbami, ki bodo lahko vpisale delnice, so sicer po neuradnih podatkih poleg KD še Probanka, NFD, Publikum, Ilirika, Medvešek Pušnik in 'državne' Abanka in Triglav DZU ter NLB Skladi, pišejo današnje Finance. Na seznam kupcev pa ni uspelo priti neposrednim konkurentom NKBM, kot so Kad (ponujal naj bi 40 milijonov evrov), Sod (tri milijone), Electa Damjana Jankovića (27 milijonov), Večer (18 milijonov), Delo in Mercator (vsak po 27 milijonov), KD Holding, Pivovarna Laško, NLB, Zavarovalnica Triglav, Abanka in Poteza ter druge manjše družbe. Prav tako na seznam ni uspelo priti Petrolu in Geoplinu. Med tujimi vlagatelji pa USB.