Naše pravice in svoboščine so nastale v zelo različnih okoliščinah in so posledica raznolikih prizadevanj različnih skupin. Skrbijo za ohranjanje miru in varnosti, uzakonjene so kot pravne norme na mednarodni, regionalni ter nacionalni ravni in določajo minimalni strandard za vse ljudi tega sveta. Njihova pomembna lastnost je tudi ta, da so neodtujljive in jih ni potrebno kupiti, si jih prislužiti, jih podedovali ali se jim odpovedati.
Čeprav se na prvi pogled morda zdi, da v razvitem svetu diskusije o pravicah in svoboščinah posameznika niso več potrebne, temu še zdaleč ni tako. Naj izpostavimo samo dve v zahodnem svetu zelo aktualni področji: pravica do splava in svobodna odločitev glede tega, ali bomo cepili svoje otroke ali ne. Izredno vroče teme so tudi svoboda na področju kriptovalut, pa svoboda odločanja o tem, kaj bomo jedli, kaj pili, kaj oblekli ... Dejstvo je, da se moramo za svobodo lastnega odločanja boriti ves čas, na vseh ravneh življenja, saj bomo le tako lahko razvijali in v praksi uporabljali naše kvalitete, inteligenco, talente ter omejevali moč države pri uresničevanju njenih namer.
Kaj pravzaprav je svoboda?
Svoboda je po besedah analitikov eden najbolj nejasnih, najbolj splošnih pojmov, še posebej, če stoji sam zase. In če stoji sam zase, ga je še toliko težje razumeti. Mnogi trdijo, da ima današnja družba veliko bolj omejeno svobodo, kot so jo imele nekatere pretekle. Vprašanje, ki si ga zastavljajo strokovnjaki, je, ali nas je to res pripeljalo v pravo svobodo, kot nam je bilo takrat obljubljeno? Smo danes res bolj svobodni kot nekoč? In kako odgovorno ravnati s to svobodo, ki jo imamo? Kako jo ohraniti in si je zagotoviti še več? Odgovore na taka in podobna vprašanja na raznovrstnih srečanjih iščejo v Inštitutu Libertas, ki že dve leti sodeluje z različnimi lokalnimi in mednarodnimi zagovorniki proste trgovine.
Skozi promocijo odprtega in kritičnega diskurza inštitut prispeva k stanju javne razprave v Sloveniji in pomaga njenim mladim profesionalcem tlakovati pot k več svobode in blaginje. Zasledujoč ta cilj organizirajo okrogle mize, debate, seminarje in druge izobraževalne projekte, usmerjene h konstruktivnemu soočanju različnih pogledov. Pri tem mladino opremljajo z znanjem, ki ji bo omogočilo biti del jutrišnjih rešitev. »Inštitut Libertas pri iskanju rešitev prevzema aktivno vlogo skozi analizo in komentiranje javnih politik in vabi tako mladino, kot uveljavljene raziskovalce ter poslovneže, da se pridružite našim projektom,« o poslanstvu organizacije pravi njen predsednik Anže Šarabon.
Čeprav je bilo ustanovljen šele pred dvema letoma, je bil Inštitut Libertas v tem času že lokalni partner mednarodne ESFL regionalne konference, ki je pokrival vse od področja telekomunikacij do GMO in blockchain tehnologije. V okviru cikla dogodkov 'Med državnim paternalizmom in svobodno izbiro' so organizirali okrogo mizo 'Politika do drog', na kateri so govorili o pristopu do legalizacije drog in primerjali prostotržni pristop z državnim monopolom na tem področju ter konferenco 'Svet brez blagovnih znamk', s katero so želeli opozoriti na nekatere pasti in slabosti državne regulacije življenjskih stilov ter sprožiti javno razpravo o trendih omejevanja svobodnega oglaševanja ter posledicah, ki jih takšne omejitve prinašajo za potrošnike in gospodarstvo.
S poznavalci makroekonomskih razmer v Sloveniji so odprli razpravo o tem, koliko državljani pravzprav plačamo državi in kaj dobimo v zameno, aprila lani pa so aktivno sodelovali na dogodku 'Free Market Road Show', kjer so govorili o aktualnih temah proste trgovine, neresničnih novicah oziroma 'fake news' ter še čem.
Tudi za prihodnost imajo v inštitutu zadanih veliko načrtov: nadaljevali bodo s ciklom 'Med državnim paternalizmom in svobodno izbiro' ter v okviru tega pripravili več okroglih miz in dogodkov. Eden takih bo potekal že 14. aprila na Gospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani, kjer bo govora o vmešavanju države v svobodno izbiro ljudi, predvsem na področju življenjskih navad. "Strokovnjaki bodo razpravljali o vseh možnih državnih regulacijah in smislu takega omejevanja," je povedal predsednik inštituta Anže Šarabon in dodal, da bo na dogodku kot ena osrednjih govornic sodelovala dr. Barbara Kolm, predsednica Avstrijskega gospodarskega centra in predsednica Inštituta Friedrich A. V. Hayek na Dunaju, ki poudarja, da nihče nima pravice odločati o tem, kaj bomo jedli in pili, četudi nam z usmeritvami želi le dobro.
Z dogodkom želijo poudariti pomen svobodne izbire, saj predpostavljajo, da je posameznik dovolj poučen, da se zaveda možnih posledic, če uživa nezdrave stvari. »Naj gre za regulacijo, ki nas ščiti pred samimi sabo, torej za omejevanje na področju nezdrave hrane, sladkih pijač in alkohola, za regulacijo drog, orožja ali za svobodo posameznika, da sam izbira, kaj bo v življenju počel, na kakšen način bo zaslužil svoj denar, na kakšen način se bo preživljal. Človek mora imeti pravico, da se svobodno odloči, kaj bo jedel, pil in kaj počel,« so prepričani člani in simpatizerji Inštituta Libertas.
Sponzorirana vsebina
