Hrana v Sloveniji cenejša kot v Evropi

Ekonomski inštitut Pravne fakultete v Ljubljani (EIPF) je v analizi, ki jo je naročilo ministrstvo za gospodarstvo, ugotovil, da so v verigi od pridelovalca do potrošnika zaradi rasti cen hrane največ zaslužni trgovci. Prav oni naj bi ob istem odstotku marže pri dražji surovini povečali svoj dobiček. Na ugotovitve EIPF in trditve gospodarskega ministra Andreja Vizjaka, ki meni, da največji delež k dvigu cen in posledično k inflaciji pripomorejo trgovci, so se danes odzvali v Trgovinski zbornici Slovenije.

Kot je povedala izvršna direktorica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah, je ''dobičkonosnost tako trgovine na drobno z živili kot celotne živilskopridelovalne dejavnosti globoko pod povprečjem Evropske unije z eno izjemo, to je pekarska industrija".'

Medtem ko so bile cene teh proizvodov pred letom 2000 globoko pod evropskimi, so se zaradi implementacije podražitev cen surovin kasneje zviševale hitreje kot v EU. Kljub temu pa so cene prehrambenih proizvodov slovenske industrije nižje od evropskih.

Iz analize je razvidno, da je gibanje cen na ravni prireje mleka in mesa v Sloveniji primerljivo z evropskimi trendi, povečanje cen surovin pa je bilo s podobno dinamiko vključeno v proizvodne cene kot v drugih primerjanih državah. Kot je povedala Lahova, se je gibanje cen v teh dveh segmentih v zadnjem obdobju umirilo. Za vmesno obdobje pa so značilna intenzivna odstopanja v dinamiki sprememb, in sicer v segmentu mleka (zaradi izvoza v Italijo) in pridelavi krušnih žit (kjer Slovenija beleži visoko uvozno odvisnost). Pri mesu in mesnih izdelkih trendi ne odstopajo bistveno od povprečnih gibanj v EU.

Na podlagi teh ugotovitev je mogoče trditi, da je na področju prehrambene industrije še vedno čas za strateške premike oz. sistemske rešitve, v katere pa se mora vključiti tudi država. Po besedah Mariče Lah zdaj ni čas za izmenjavo študij. "Imamo še čas, da stopimo skupaj, tako država kot proizvajalci, če je potrebno, tudi trgovci, in poskušamo rešiti, kar se rešiti da."