Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so se avgusta, potem ko se julija v povprečju niso spremenile, znova nekoliko zvišale, so v prvi objavi sporočili z državnega statističnega urada. V primerjavi z julijem so se v povprečju zvišale za 0,3 odstotka.
Letna rast cen se je sicer znižala in sedaj znaša 3,5 odstotka, medtem ko je povprečna 12-mesečna rast cen ostala nespremenjena pri 2,7 odstotka. Na rast cen v avgustu so vplivale predvsem višje cene storitev (v povprečju za 0,9 odstotka), cene blaga pa so v povprečju ostale nespremenjene.
Statistiki so avgusta povišanje cen zabeležili v skupinah rekreacija in kultura (v povprečju za 1,8 odstotka), stanovanje (za 1,6 odstotka), gostinske in nastanitvene storitve (za 0,8 odstotka), raznovrstno blago in storitve (za 0,5 odstotka), hrana in brezalkoholne pijače, stanovanjska oprema ter komunikacije (za 0,2 odstotka) ter alkoholne pijače in tobak (za 0,1 odstotka).
Hrana spet dražja
V Mercatorju menijo, da se zviševanju cen svežega mesa zaradi povečanja cen krme ne bo mogoče izogniti. Cene mleka in mlečnih izdelkov se v Evropi povečuje zaradi povečanega povpraševanja predvsem na velikih azijskih trgih. "Dodatno so tu še višje cene krme in energentov. Tem tržnim zakonitostim se tudi v Sloveniji ne bomo mogli upirati, kljub prizadevanju trgovcev, ki stalno skušamo ponuditi ugodne cene," razlagajo.
Podobno velja pri mleku. "Proizvajalci mleka opozarjajo, da se odkupne cene mleka povečujejo tedensko ter da se bo trend višanja odkupnih cen mleka še nadaljeval, zato so poleg ostalih izdelkov prisiljeni podražiti tudi izdelke, ki jih tržijo pod trgovskimi blagovnimi znamkami," še pojasnjuje Mercator. Sicer pa v družbi menijo, da tudi proizvajalcev ne moremo kar kriviti za zvišanj", saj so njihove zahteve za podražitve posledica dviga cen njihovih proizvodnih stroškov.
Korekcija cen je potrebna
Da slovenska živilskopredelovalna podjetja niso kriva za dvig maloprodajnih cen hrane, so pred dnevi zatrdili tudi v Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije. Predelava hrane je zelo občutljiva na stroškovna nihanja ključnih kmetijskih surovin, zato brez korekcije cen ne more prenesti takšnih pritiskov, kot jih predstavlja zadnja podražitev predvsem žita in soje na svetovnih trgih, so menili.
Spremembe cen na globalni ravni se hitro odražajo na vseh odprtih nacionalnih trgih, torej tudi pri cenah vhodnih surovin slovenskih proizvajalcev hrane, ki so pri teh v pretežni meri odvisni od uvoza. V zadnjem letu so se po navedbah zbornice cene kmetijskih surovin povišale za več kot 40 odstotkov.
Podražitev izdelkov so med drugim že napovedali v Perutnini Ptuj. Kot je povedal predsednik uprave družbe Roman Glaser, se je v povprečju krma podražila za tretjino, ob upoštevanju zadnjih cen pa celo za 62 odstotkov. Obdobje poceni hrane se je po njegovih navedbah izteklo, Perutnina pa bo morala cene izdelkov v povprečju dvigniti za 10 odstotkov, pri čemer še ne vedo, ali bo to dovolj.
Letos so se pri nas v primerjavi z leti poprej občutno podražila žita. Pogajalska skupina pridelovalcev žita je po koncu letošnje žetve priporočila, naj odkupna cena za pšenico ne bo nižja od 180 evrov za tono. Kmetje naj bi dobili 180 evrov za tono krušne pšenice (razred B), za tono razreda A 190 evrov ter za tono krmne pšenice (razred C) 170 evrov.
Znova so se podražile počitnice v paketu (v povprečju za 3,3 odstotka), časopisi, knjige in pisalne potrebščine so bili dražji za 2,2 odstotka, prav tako pa so povišanje cen zabeležili pri manjših izdelkih za zabavo, šport in razvedrilo. Na drugi strani pa se je pocenila avdio, video, foto in računalniška oprema (v povprečju za 0,9 odstotka).
Na dvig cen v skupini stanovanje so najbolj vplivale višje cene komunalnih storitev – te so v povprečju dražje za 5,8 odstotka. Zrasle so tudi cene gostinskih in nastanitvenih storitev. Tako se je prenočevanje v hotelih podražilo za 4,5 odstotka. Spet je dražja hrana – najbolj sadje in ribe, medtem ko se je zelenjava pocenila.
Avgusta so se sicer znižale cene zdravstvenih storitev (v povprečju za 1,3 odstotka), oblačil in obutve (za 0,9 odstotka) ter prevoza (za 0,7 odstotka).
Bajuk o inflaciji
Finančni minister Andrej Bajuk je v Bruslju izrazil zadovoljstvo, da se rast cen v Sloveniji po najnovejših podatkih državnega statističnega urada nekoliko umirja, čeprav je še vedno nad pričakovano ravnjo. Minister se je o tem v Bruslju pogovarjal s komisarjem za denarne in gospodarske zadeve Joaquinom Almunio, ki po njegovih besedah "deli z nami našo zaskrbljenost in pozornost, ki jo je treba nameniti inflaciji v Sloveniji".
Minister kljub napovedim o jesenskih podražitvah, sploh o zvišanju cen žita na svetovnem trgu, pričakuje, da se bo inflacija umirjala še naprej. "Imamo dobre razloge, da to pričakujemo," je dejal po srečanju z Almunio. "Bomo pa pozorneje nadaljevali delovanje na tem področju, predvsem s ponovno mobilizacijo civilne družbe glede informacije naših potrošnikov," je zatrdil.
"Vsi v Sloveniji bi morali biti bolj pozorni," je pozval potrošnike. "Vztrajati bi morali pri tem, da če je v eni trgovini dražje, gremo v naslednjo - to je sporočilo, ki ga vsak trgovec hitro razume," je poudaril.
Treba je torej zagotoviti, da se ''dela vse, kar je možno na tem področju, ter se lotiti dolgoročnih ukrepov, ki so potrebni, da bo zagotovljena dolgoročna konkurenčnost slovenskega gospodarstva", je nadaljeval. Minister je sicer optimističen, da za zdaj to ni velika težava. "Če ne bomo mogli te stvari obvladati in je umiriti, bi se lahko pojavile težave v prihodnosti," je opozoril.
KOMENTARJI (32)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.