Do Greenspanovega pričanja je prišlo v času vse številnejših pozitivnih znakov o gospodarskem okrevanju, zato so ga kongresniki z nestrpnostjo pričakovali. Greenspan je ocenil, da je bila lanskoletna recesija precej neobičajna, predvsem zaradi tega, ker ni prišlo do korenitega zmanjšanja potrošniške porabe. Nizke hipotekarne obresti in ugodni avtomobilski krediti so potrošniško porabo uspeli obdržati dovolj visoko. Prav zaradi tega v času okrevanja ne bo prišlo do velike rasti porabe, kar po Greenspanovem mnenju pomeni, da bo rast počasnejša. V letu 2002 naj bi gospodarska rast znašala med 2,5 odstotka do tri odstotke v primerjavi z zadnjim četrtletjem lanskega leta, kar je polovica od povprečja rasti po dosedanjih recesijah.
Ameriške borze so se na Greenspanov previdni optimizem odzvale s silovitim zvišanjem vrednosti indeksov, vendar so ti ob koncu dneva padli. Industrijski indeks Dow Jones je na newyorški borzi poskočil na vrednost 10.255 točk, poslovni dan pa sklenil le za 12,32 točke višje kot v torek, pri vrednosti 10.127,58 točke.
Medtem ko je Greenspan lani pomagal predsedniku Georgeu Bushu uresničiti njegov načrt o zmanjševanju davkov, ko je namignil, da bi nižji davki pomagali oživiti gospodarstvo, pa je tokrat dal prav demokratom, ki zavračajo dodatno zmanjševanje davkov. Bush zahteva sprejem zakona o stimulaciji gospodarstva, s čimer si republikanci zamišljajo predvsem dodatno zmanjševanje davkov, ki naj bi pomagalo gospodarstvu po terorističnih napadih 11. septembra. Predstavniški dom je predlog že sprejel, vendar je bil tako založen z davčnimi olajšavami za bogate, da ga je celo Bushev finančni minister Paul O'Neill označil za šovbiznis. Zakon je zastal v senatu, kjer demokrati zahtevajo več ugodnosti za delavce in manj za bogataše. Republikanci pa si zato na vse kriplje prizadevajo demokrate prikazati kot oviro na poti gospodarskega razvoja. Greenspan je v kongresu dejal, da ne vidi potrebe po dodatnih davčnih olajšavah, saj si bo gospodarstvo opomoglo tudi brez tega.
Hitrejše gospodarsko okrevanje bo po Greenspanovih besedah ovirala rast brezposelnosti, ki trenutno znaša 5,6 odstotka, do konca leta pa naj bi dosegla med šest do 6,25 odstotka. To je še vedno precej manj od zadnje recesije leta 1991, ko je brezposelnost znašala 7,8 odstotka. Podjetja, ki so se sicer uspela znebiti večine zalog, bodo ostala previdna, ker ne bodo hotela takoj povečati stroškov z novim zaposlovanjem. Podjetja pa znova vlagajo v visoko tehnološko opremo, kar je pozitiven znak, saj so prav te naložbe lani utrpele največji padec in njihova rast lahko pospeši splošno gospodarsko rast. Greenspan je sicer menil, da je moč ameriškega gospodarstva in hiter konec recesije izjemen, glede na hud udarec, ki ga je gospodarstvo doživelo 11. septembra. Tudi inflacija naj ne bi bila prehuda in bo morda do konca leta znesla 1,5 odstotka, medtem ko je lanskoletna znašala 1,3 odstotka.
Predsednik Fed je dejal, da se odbor za odprti trg (FOMC) januarja ni odločil za novo znižanje obrestnih mer in čeprav ni govoril za naprej, pa večina gospodarstvenikov meni, da bodo obresti nekaj mesecev ostale nespremenjene, nato pa odvisno od hitrosti gospodarskega okrevanja, začele ponovno rasti. FOMC je lani enajstkrat znižal obrestne mere, pri čemer ključna obrestna mera, po kateri si banke med sabo čez noč posojajo denar, znaša 1,75 odstotka. Greenspanov optimizem je previden tudi zaradi nepredvidljivih posledic zloma energetskega velikana Enron, ki ga je označil kot drago poslovno napako vodilnih. Po njegovem mnenju bi se podjetje dalo rešiti, če bi vodilni priznali izgubo, namesto da so jo skrivali na računih partnerskih podjetij. V tem primeru bi po Greenspanovih besedah vrednosti delnic padle, vendar ne za vedno in tudi do bankrota ne bi prišlo.