Do konca leta moramo prodati vsaj polovico NLB

Evropska komisija je izdala odločbo o spremembi zavez glede prodaje NLB, na podlagi katere mora država do konca leta prodati najmanj 50 odstotkov plus eno delnico banke, preostali del do 25 odstotkov plus ena delnica pa do konca prihodnjega leta. Komisija je ugotovila, da je s tem državna pomoč, ki jo je banka dobila konec leta 2013, še naprej združljiva s pravili EU o državni pomoči. V odločbi pa so določeni tudi izravnalni ukrepi, ki jih mora banka izvajati vse do izpolnitve prodajne zaveze. 

"Prodaja NLB je bila eden od pomembnih še nedoseženih mejnikov načrta prestrukturiranja banke, ki nam je leta 2013 omogočil, da ji odobrimo državno pomoč v višini več kot dve milijardi evrov. Zato pozdravljam zavezo Slovenije, ki si je zadala jasen časovni načrt za dosego te prodaje. Zaradi tega lahko Komisija odobri novi sveženj zavez Slovenije za NLB, ki zagotavlja, da bo banka uspešen in dolgoročen akter na slovenskem bančnem trgu," je povedala komisarka za konkurenčnost Margrethe Vestager.

Na ministrstvu za finance zadovoljni, odločitev nas vrača 'trdno na polje pravne gotovosti'

"Odločitev komisije zagotavlja uresničitev temeljnih ciljev, ki smo jima vseskozi sledili: ohranitev NLB kot mednarodne finančne institucije regionalnega pomena ter izvedbo prodajnega postopka na način, ko kupnino in s tem optimizacijo vračila vložka davkoplačevalcev določajo zgolj tržni pogoji," je odločitev komentirala ministrica za finance Mateja Vraničar Erman. 

Odločitev Evropske komisije je po besedah državnega sekretarja na finančnem ministrstvu Gorazda Renčlja še povsem sveža, na ministrstvu pa naj bi jo po ustaljenih kanalih dobili v najkrajšem možnem času, a na podlagi doslej dostopnih podatkov in objavljenega sporočila za javnost Evropske komisije je po ocenah finančnega ministrstva pričakovana in pomeni potrditev dogovora, ki so ga dosegle strokovne službe generalnega direktorata komisije za konkurenco in ministrstva za finance, sredi julija pa ga je potrdila tudi vlada. 

Renčelj je ministrico v izjavi za medije dopolnil z besedami, da je odločitev komisije pomembna, ker "nas vrača trdno na polje pravne gotovosti". Komisija je namreč z odločitvijo spet potrdila, da je dokapitalizacija banke s konca leta 2013 skladna s pravili EU o državnih pomočeh. "Ne gre samo za položaj Slovenije kot članice, ki spoštuje dane zaveze, gre tudi za to, da je pravna gotovost pomembna za banko, njeno redno poslovanje in predvsem za izvedbo prodajnega postopka," je še povedal Renčelj.

Kakšen je sedaj postopek prodaje?

SDH in Deutsche bank se že pripravljata na prodajo. Časovnice začetka postopka prodaje, ki se običajno začne z javno objavo namere za uvrstitev delnic na borzo, SDH ne razkriva vnaprej. "SDH skupaj z izbranim finančnim svetovalcem Deutsche Bank in sodelovanjem NLB intenzivno izvaja vsa pripravljalna dejanja, ki so potrebna za prodajo po metodi javne ponudbe delnic (IPO), ki je z odlokom o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države predviden kot način prodaje NLB," so pojasnili.

Deutsche Bank je v poizkusu prodaje sodelovala že lani, ko je vlada postopek zaustavila, saj je ocenila, da so tveganja za prodajo po tržnih pogojih zaradi nerešenega vprašanja hrvaških deviznih vlog prevelika.

Neuradno: namera za IPO objavljena sredi oktobra

Prodaja bo tudi tokrat potekala po metodi javne ponudbe delnic (IPO) in pričakovati je, da se bo odvijala podobno, kot je bilo načrtovano lani. Do 17. septembra naj bi po neuradnih navedbah Financ NLB pripravila predstavitev za analitike in objavila polletne poslovne rezultate. Po lanskem rekordnem letu naj bi bila banka po navedbah poznavalcev letos v še boljši kondiciji. 

Do 8. oktobra naj bi se odvile predstavitve vlagateljem za prodajo do treh četrtin banke v vseh pomembnejših evropskih, ameriških in morda tudi azijskih finančnih središčih. Lani so bile predstavitve v londonskem Cityju ter v New Yorku in Bostonu, tokrat naj bi se odvile še v Frankfurtu, na Dunaju, Varšavi, Pragi, morda tudi na Bližnjem Vzhodu in drugod v Aziji. 

Prodajni postopek se bo uradno začel, ko bo objavljena namera za IPO za 75 odstotkov minus eno delnico NLB. To naj bi SDH in NLB po neuradnih informacijah objavili 15. oktobra. Na začetku naj bi malim vlagateljem v Sloveniji v nakup ponudili 10 odstotkov delnic NLB, brez posebne reklamne akcije, kakršna je bila v primeru IPO Nove KBM leta 2007, nato pa 90 odstotkov delnic institucionalnim vlagateljem. Interes za vpis je tako kot lani napovedala Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD).

Razpon prodajne cene za delnico naj bi bil po neuradnih navedbah Financ določen 23. oktobra, od 29. oktobra do 8. novembra naj bi sledilo zbiranje naročil za nakup delnic, 8. in 9. novembra pa naj bi se določila prodajna cena in razdelitev delnic med kupce. Prodajni postopki naj bi se sklenili 14. novembra, ko naj bi delnice NLB začele kotirati na ljubljanski in londonski borzi.

Ob lanski ustavljeni prodaji je knjigovodska vrednost delnice NLB, po podatkih za konec marca, znašala 65,50 evra. Vlada je takrat ocenila, da ponujena cena za delnico v razponu med 55 in 71 evrov ni primerna. Letos marca je knjigovodska vrednost delnice NLB dosegla 72,20 evra, poznavalci ocenjujejo, da bi se ponujena cena lahko oblikovala okoli ali tik pod najnovejšo knjigovodsko vrednostjo.

To bo NLB ob objavi polletnih poslovnih rezultatov ažurirala na stanje konec junija. Banka je lani poslovala rekordno in čisti dobiček v primerjavi z letom prej povečala za trikrat na 189,1 milijona evrov, skupina za 105 odstotkov na 225,1 milijona evrov. Podatki za prvo četrtletje so znani le za skupino, dobiček se je v primerjavi z enakim obdobjem lani zaradi manjšega obsega sproščanja rezervacij zmanjšal za 29 odstotkov na 57,7 milijona evrov.

K ceni, ki bo odražala tržne pogoje in naj nanjo ne bi pritiskala bremena preteklosti, bo pripomogel tudi zakon o zaščiti kapitalske naložbe države v NLB pred učinki sodb hrvaških sodišč glede prenesenih deviznih vlog LB, ki ga je DZ potrdil 19. julija. Zakon je bil v uradnem listu že objavljen, veljati pa bo začel dan po javni objavi odločitve komisije v slovenskem uradnem listu.

Nato bosta NLB in sklad za nasledstvo, ki bo banki povrnil finančno vrednost, če bo prišlo do prisilnih izvršb na njeno premoženje na Hrvaškem, podpisala pogodbo. Zakon bo tudi podlaga za to, da bo NLB lahko na Evropsko centralno banko naslovila prošnjo za izplačilo dividend. Ko bo ta prižgala zeleno luč, bo država oz. SDH delitev bilančnega dobička za dividende potrdil predvidoma na septembrski skupščini.