Proračun (za zdaj) ostal brez skoraj 190 milijonov evrov

Banka bi lahko lanski rekordni dobiček namenila za izplačilo dividend državi, a je Evropska centralna banka (ECB) zaradi tveganj glede postopkov proti LB oz. NLB zaradi prenesenih deviznih vlog hrvaških varčevalcev in morda tudi kot element pritiska po lanski odločitvi vlade, da ne izpelje že skoraj zaključene prodaje vsaj polovice banke, zapovedala, da mora za izplačilo dividend pridobiti vnaprejšnje soglasje. Tega za zdaj še ni dala.

Zgodilo se je, kar so v oddaji 24UR napovedali že pretekli teden: država je ostala brez rekordnega zneska dividend, ki bi še kako prav prišel v proračunu. Del krivde lahko pripišemo odgovornim v vladi, ki so NLB predolgo pustili na stranskem tiru in niso poskrbeli niti za zaščito naše največje državne banke pred rubežem hrvaških sodišč niti za oblikovanje zavez glede prodaje. 

A že v naslednjem tednu bi lahko vlada sprejela pomembne odločitve na obeh omenjenih frontah. Po torkovem sestanku parlamentarnih strank pri odhajajočem premierju Miru Cerarju je ministrica za finance, ki opravlja tekoče posle, Mateja Vraničar Erman povedala, da bo ministrstvo vladi prihodnji teden predlagalo končno različico spremenjenih zavez glede NLB, tako prodajne zaveze kot spremljajočih izravnalnih ukrepov. 

Prodaja še letos?

Slovenija je komisiji že decembra lani predlagala spremembe prodajne zaveze, to je, da bi del banke po metodi IPO prodali letos, postopek do prodaje 75 odstotkov minus ene delnice pa v prihodnjem letu. Na podlagi tega predloga zdaj potekajo pogajanja o določitvi konkretnega roka in kompenzacijskih ukrepih, ki jih strani usklajujeta na tehnični ravni, saj komisija s prvotnimi predlogi ni bila zadovoljna. Odločitev Evropske komisije o predlaganih spremembah zavez bi lahko po končnem slovenskem predlogu sledila v kratkem.

O nadaljnjih postopkih glede prodaje NLB, tudi ob trenutnih povečanih geopolitičnih napetostih in potencialnih negativnih posledicah za finančne trge, ministrica ni želela špekulirati, pojasnila pa je, da podatki s trgov za zdaj kažejo, da bi lahko letos še vedno dosegli primerno ceno za banko. Možen je tudi scenarij, da država letos proda vseh 75 odstotkov minus eno delnico. 

Že kmalu zakon za zaščito NLB?

V torek so parlamentarne stranke obravnavale tudi predlog za zaščito banke pred posledicami sodnih postopkov proti LB oz. NLB na Hrvaškem, kot ga je pred časom že oblikovalo ministrstvo.

To je namreč lani tik pred koncem postopka javne ponudbe delnic (IPO) neuradno predlagalo rešitev, da bi za stroške NLB jamčil sklad za nasledstvo, država pa bi mu zagotavljala zadostno premoženje za te naloge.

Finančna ministrica Vraničar Erman takrat na vladi podpore za to rešitev ni prejela, vlada pa je nato zaradi po njeni oceni prenizke cene ob tveganjih zaradi postopkov na Hrvaškem prodajni postopek ustavila. Pozneje je ministrstvo neuradno predlog spremenilo, da gre v smeri odškodovanja banke iz sklada v primeru rubežev na Hrvaškem na podlagi izgubljenih postopkov, ki jih je bilo v zadnjih mesecih že kar nekaj. 

"Več pa je bilo naklonjenosti temu, da bi zgodbo reševali z vložitvijo ustreznega zakona. Na ministrstvu bomo še enkrat pregledali celotno dokumentacijo, jo nadgradili z argumenti današnjega srečanja in v kratkem v nadaljnji postopek predložili predlog zakona," je po torkovem sestanku pojasnila Vraničar Ermanova.

Če bo na podlagi takšnega razvoja dogodkov ECB vendarle podelil soglasje, bi si lahko država na novi skupščini dobiček izplačala.