ECB v nakup obveznic, pritisk finančnih trgov na Slovenijo nekoliko popustil

Takšnemu ukrepanju je v svetu ECB najbolj nasprotoval predsednik nemške centralne banke Bundesbank Jens Weidmann. Predsednik ECB Mario Draghi pa je po seji spet zavrnil očitke, da gre za nedovoljeno financiranje držav, in odločitev utemeljeval s tem, da zaradi napetosti na finančnih trgih, povezanih z negotovostjo glede prihodnosti območja z evrom, denarna politika ECB ne more delovati normalno in enotno po vsem evrskem območju.

Priznal je sicer, da visoka cena zadolževanja za nekatere članice evroobmočja odraža tudi napake v ekonomski politiki v preteklosti, vendar pa so strahovi glede usode evra ključen dejavnik pri ravnanju trgov. Ob tem je znova zagotovil, da bo ECB naredil vse za ohranitev evra in da so ti strahovi neutemeljeni.

Ob tem pa je opozoril, da nobena intervencija s strani centralne banke ne more biti učinkovita brez sočasnega in ustreznega ukrepanja članic na področju reform ter javnih financ.

Nujni pogoj za ukrepanje ECB bo, da se države v težavah najprej obrnejo na mehanizem za stabilnost evra, ki bi v zameno za izpolnjevanje strogih pogojev odkupoval njihove obveznice na primarnem trgu, torej neposredno od držav. ECB bo namreč ukrepal na sekundarnem trgu.

Pomoč s strani začasnega oziroma pozneje stalnega mehanizma za stabilnost evra bo vezana bodisi na poln program varčevalnih in reformnih ukrepov po zgledu Grčije, Irske ali Portugalske ali na okrepljeno pogojevanje za članice, ki so že izvedle številne reforme in javnofinančne ukrepe. ECB si bo prizadeval tudi za sodelovanje Mednarodnega denarnega sklada pri oblikovanju in nadzoru teh programov.

Draghi je zavrnil očitke, da gre v drugem primeru za neke vrste manj pogojevano različico trenutnih programov pomoči. Zatrdil je, da bodo tudi v teh primerih pogoji jasni in strogi, nadzor pa dosleden.

ECB se bo za nakupe odločal, če se bo pokazala potreba in le dokler bodo države izpolnjevale pogoje. O začetku, trajanju in podrobnostih ukrepanja bo vsakokrat odločal svet ECB. Tovrstne pomoči ECB bodo lahko deležne tudi članice, ki trenutno prejemajo pomoč, a šele takrat, ko bodo imele spet dostop do trga.

Italijan na čelu ECB verjame, da bo program uspel, saj je po njegovem mnenju zelo drugačen od katerega koli drugega programa v preteklosti.

Zelo pomemben podatek za trge je tudi to, da bo status ECB kot lastnika državnih obveznic enak ostalim upnikom, kar pomeni, da osrednja denarna ustanova evroobmočja ne bo več uživala prednostne obravnave.

Program odkupovanja državnih obveznic, ki ga je ECB zagnal spomladi 2010, bo z začetkom delovanja novega programa ukinjen. Za približno 200 milijard evrov obveznic, ki jih je ECB odkupil v tem času, bo v svojih bilancah obdržal do dospetja. Presežno količino denarja v obtoku bo z različnimi ukrepi še naprej umikal iz sistema.

Draghi je novinarjem pojasnil tudi, da ima ECB trenutno skupno v lasti obveznice v vrednosti okoli treh odstotkov bruto domačega proizvoda evroobmočja.

Finančne trge odločitev ECB razveselila, optimizem tudi na borzah

Na obvezniškem trgu je občutno popustil pritisk na problematične države z evrom. Okoli 16. ure se donos do dospelosti slovenske 10-letne obveznice na elektronski borzi MTS giblje pri 6,77 odstotka, kar je 0,28 odstotne točke pod sredino zaključno vrednostjo.

Vsaj začasno si lahko oddahneta tudi Španija in Italija. Za 10-letne obveznice prve vlagatelji trenutno zahtevajo 6,08-odstotni donos, kar pomeni znižanje za 0,39 odstotne točke. Donos do dospelosti italijanske 10-letne obveznice pa je pri 5,45 odstotka oz. 0,13 odstotne točke pod izhodiščem.

Popustil je tudi pritisk na Irsko. Zahtevana donosnost na njene 10-letne obveznice se giblje pri 5,89 odstotka, kar je 0,23 odstotne točke manj kot v sredo ob zaključku trgovanja.

Močno rast medtem beležijo indeksi na najpomembnejših borzah stare celine. Indeks najpomembnejših delnic v evroobmočju  Eurostoxx 50 se je za zdaj zvišal za 2,42 odstotka. V Frankfurtu je DAX 2,22 odstotka nad gladino, v Parizu se CAC 40 zvišuje za 2,62 odstotka, v Londonu pa FTSE 100 za 1,41 odstotka.

Evforija se je preselila tudi na borzni parket newyorškega Wall Streeta. Tam se industrijski indeks Dow Jones zvišuje za 1,39 odstotka, medtem ko je tehnološki indeks Nasdaq 1,37 odstotka nad izhodiščem.

Ključna obrestna mera ostaja ista

Svet ECB pa danes ni spremenil ključne obrestne mere za območje z evrom, ki tako ostaja na rekordno nizki ravni 0,75 odstotka. Analitiki so si bili sicer neenotni glede tega, ali se bo ECB odločil ključno obrestno mero znižati na 0,5 odstotka. Če bi se, bi cena denarja v območju skupne valute pristala na novi rekordno nizki ravni. Vseeno pa jih lep del pričakuje, da bodo v Frankfurtu ceno denarja do konca leta še enkrat znižali.

ECB v najnovejši napovedi predvideva, da se bo gospodarstvo območja z evrom v letošnjem letu skrčilo za 0,4 odstotka, v prihodnjem letu pa bo raslo po 0,5-odstotni stopnji. Junija je napoved za letošnje leto znašala minus 0,1 odstotka, za prihodnje leto pa je ECB predvideval enoodstotno gospodarsko rast.