Delavci so v soboto protestirali in zahtevali dvig mininalne delavske plače na 600 evrov neto. Na zahteve sindikatov namerava vlada odgovoriti z dvigom splošne davčne olajšave do ravni mesečnih prihodkov 600 evrov neto, je za časnik Finance potrdil minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari.
Poudaril je še, da bodo 400 milijonov evrov manjše prihodke nadomestili z varčevanjem. Takšna olajšava bi veljala za vse zavezance in ne samo za tiste z najnižjimi dohodki. Gaspari je pri tem trdno vztrajal, da je potrebno v takem primeru istočasno zmanjšati strukturo in obseg javnofinančnih odhodkov v višini javnofinančnega izpada, ki bi ga tak ukrep prinesel. Gaspari sicer negativen učinek na javne finance pri morebitnem dvigu splošne olajšave ocenjuje na 400 milijonov evrov.
Gaspari je napovedal tudi, da bo krizna skupina ministrov še ta teden obravnavala vprašanje prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, kjer se po njegovem kaže "izjemno nesolidarna struktura izvajanja tega sistema".
Postregel je s podatki, da pri povprečni porabi za zdravstvo 1000 evrov na prebivalca zaposleni pri pravnih osebah plačajo 2200 evrov letno, zaposleni pri zasebnikih 1400, zasebniki 1600, upokojenci pa 596 evrov.
Poleg tega je izpostavil tudi plačevanje prispevkov, ki ni navzgor omejeno, kar močno veča njihovo breme, obenem pa je omenil tudi dvojni sistem plačevanja prispevkov pri zasebnikih in drugih delodajalcih. Če bo Sloveniji to uspelo popraviti in povečati osnovo z vključitvijo dodatnih dohodkov, se bo po prepričanju Gasparija breme tako zdravstvenih kot pokojninskih prispevkov zmanjšalo.
Velike razlike med zavarovanci
"V Avstriji je solidarnost omejena v razmerju 1:2,7, pri nas je neomejena," je dejal in povedal, da osnovni problem niso same stopnje, temveč ogromne razlike med posameznimi skupinami zavezancev, ki vplačujejo prispevke. V uvodu je sicer Gaspari spregovoril tudi o tem, da Slovenija za razliko od trditev opozicije v krizo ni vstopila dobro pripravljena, saj je v letih 2007 in 2008, ko je bila rast najvišja, uspela prigospodariti primanjkljaj v višini 1,8 odstotka bruto domačega proizvoda.
Spremembe pri jamstveni shemi
Vlada v prihodnjem letu skozi zakonske spremembe načrtuje nekatere popravke jamstvene sheme, s katerimi bi odpravila tiste ovire, ki trenutno najbolj zavirajo njeno delovanje, je poudaril minister Gaspari. Napovedal je popravke omejitev glede reprogramiranja posojil in odpravo vezanosti na maso plač. Popravki omejitev glede reprogramiranja posojil so po Gasparijevih besedah potrebni, ker večina podjetij v Sloveniji trenutno želi prav reprogramirati svoje obveznosti.
Poleg tega je Gaspari na novinarski konferenci v Ljubljani omenil odpravo ovire vezanosti zneska posojila na skupno maso plač v letu 2008, hkrati pa tudi zamisel, da bi za posamezna večja podjetja v težavah z boniteto C, za katera shema ni osnovni instrument za njihovo financiranje, država prek neposrednih jamstev omogočila zadolžitev pri bankah.
Poleg tega je Gaspari omenil tudi vprašanje sanacije bank. Zanj trenutno še ni potrebe in Gaspari upa, da je ne bo niti v prihodnosti, vseeno pa se je po njegovem bolje pripraviti kot gasiti.
Za morebitno državno pomoč bankam pa je Gaspari navedel več osnovnih načel, in sicer oblikovanje posebne bilance za slabe naložbe, prenos slabih naložb na to posebno bilanco pod pogojem, da se vrednost slabih naložb kompenzira z rezervacijami in odpisi kapitala, šele nato pa bi sledila državna pomoč bankam. Vse bi potekalo na podlagi stresnih testov, je dodal.
KOMENTARJI (45)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.