'Rebalans potreben, ker je prejšnja vlada delila bonbonjere'

Veljavni proračun za leto 2022 je DZ sprejel novembra lani v negotovih razmerah jesenskega vala epidemije. Ko je Klemen Boštjančič junija letos prevzel položaj ministra, mu je njegov predhodnik zatrdil, da mu javne finance pušča v dobrem stanju. "Pozabil pa je omeniti, da so bili po sprejemu proračuna sprejeti številni predpisi z visokimi finančnimi posledicami," je danes na obravnavi predloga dejal Boštjančič.

Med njimi je izpostavil zadnji interventni Zakon za blažitev posledic covida-19 iz konca lanskega decembra, katerega finančne posledice so bile ocenjene na okoli 280 milijonov evrov, v resnici pa bodo verjetno znašale blizu 400 milijonov evrov. Poleg tega je prejšnja vlada podaljševala ukrepe, povezane z obvladovanjem epidemije, npr. veljavnost turističnih bonov. "Vlada je pred volitvami delila vrsto volilnih bonbonjer v obliki dodatkov in zdaj že legendarnih digitalnih bonov," je dejal.

Naštel je še pocenjena vplačila v proračun EU, novo obveznost dodatnega zagotavljanja sredstev za izvajanje Zakona o znanstveno-raziskovalni in inovacijski dejavnosti ter sprejem Zakona o dolgotrajni oskrbi brez finančnega vira. "Poleg tega je bila tik pred volitvami sprejeta novela Zakona o dohodnini, vlada je hitela tudi z zaposlovanjem, kar se je vse odrazilo na odhodkovni strani proračuna," je dejal.

Dodatno se je vlada letos soočila z zaostrenimi gospodarskimi razmerami, ki izhajajo iz vojne v Ukrajini in posledic na energetskih trgih, ter visoko inflacijo. Sprejela je številne ukrepe za naslavljanje draginje, je spomnil Boštjančič in dejal, da obravnavani rebalans pomeni prilagoditev aktualnim gospodarskim in geopolitičnim razmeram ter dejanskim potrebam.

Predlog: v proračun za milijardo evrov več prihodkov

Po novem so letošnji proračunski odhodki načrtovani v višini 14,6 milijarde evrov, prihodkov pa naj bi se v proračun steklo 12,5 milijarde evrov oz. približno milijardo evrov več, kot je predvideno zdaj. Predlog rebalansa vključuje vse ukrepe, ki niso imeli zadostnega kritja na postavkah in v proračunski rezervi, kot tudi ukrepe, ki so do konca leta načrtovani za blaženje posledic draginje za gospodinjstva in gospodarstvo, je zagotovil minister.

Predlog rebalansa spremlja predlog sprememb odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za tekoče triletno obdobje v delu, ki se nanaša na leto 2022. Ta določa, da se zgornja meja izdatkov vseh štirih blagajn javnega financiranja za leto 2022 poveča za 1,3 milijarde evrov na 27,4 milijarde evrov, višji bodo lahko tudi odhodki državnega proračuna, zdravstvene in pokojninske blagajne ter občin.

Milan Jakopovič (Levica) je predlog rebalansa podprl. Ob tem se mu zdi ključno, da se vladi "ob koncu leta pušča dovolj širok manevrski prostor za uvedbo obsežnejših ukrepov za pomoč prebivalcem in gospodarstvu".

Rebalans ne pomeni, da se bodo investicije zmanjšale, je pa narejen z majhno rezervo, saj ne vemo, kakšna kriza prihaja, pa je povedala Monika Pekošak iz Svobode.  "Tudi v gospodinjstvu, ko je kriza, ne menjamo prizidka," je ponazorila.

Fiskalnemu svetu se zdijo ti načrti nerealistični. Proračunski primanjkljaj bo verjetno manjši od predvidenega, je dejal predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun in menil, da to odpira vrata tveganju za prekomerno porabo v prihodnjih letih, kar pa bi pomenilo strukturno poslabšanje stanja javnih financ. Boštjančič je sicer potrdil, da bodo proračunski odhodki morda nižji od načrtovanih, toda treba je upoštevati vse obveznosti.

Opozicija: Hirate to državo in zategujete ročno zavoro gospodarstvu

V opoziciji pa so jasni, da takšnim načrtom odrekajo podporo. Suzana Lep Šimenko iz stranke SDS je spomnila, da se je konec avgusta primanjkljaj oblikoval pri 342 milijonov evrov, zdaj pa naj bi se do konca decembra povzpel prek dveh milijard evrov. "Ubrali boste najlažjo pot - bistveno boste dvignili davke," je menila ter ministra opozorila, da dvig davkov ne pomeni tudi več davčnih prilivov. "Zavedajte se, da imamo 11-odstotno inflacijo in državljani s strahom čakajo zimo," je zahtevala.

Janez Magyar, prav tako iz SDS v predlogu rebalansa pogreša razvojne usmeritve in ga vidi kot "udar na proračun, ki ima višje prilive". Ta trend bi morali nadaljevati, da bi gospodarstvo ohranili v dokaj dobri kondiciji, je menil. 

Tudi Jožef Lenart (SDS) se je zbal, da se bo z rebalansom "močno zategnila ročna zavora gospodarstvu". Če se bodo investicije zmanjšale, potem državni proračun ne bo več beležil tako visokih prilivov kot doslej, je opozoril.

Boštjančič je zmanjšanje obsega sredstev za investicije pojasnil z besedami, da so v veljavnem proračunu precenjene, z rebalansom pa bodo določene v višini, ki so jih proračunski porabniki sami ocenili glede na zmožnosti porabe do konca leta.

"Hirate to državo," je predlogu nasprotoval tudi Aleksander Reberšek (NSi). Vladi je očital, da zmanjšuje sredstva za razvoj in znanost, ljudem pa znižuje plače ter zvišuje davke. "Ljudje bodo zaradi vas dobili nižje plače, že doslej se je vsako leto izselilo več kot 10.000 mladih na leto, zdaj se jih bo še več," je dejal.

Poslanski skupini SDS in NSi sta k predlogu rebalansa vložili 11 dopolnil, od katerih člani odbora niso podprli nobenega. V nadaljevanju seje obravnavajo še predlog novele zakona o izvrševanju proračuna. S tem bodo proračunski dokumenti pripravljeni za potrditev na plenarni seji, ki se začne v ponedeljek.