Pogovor z glavnim epidemiologom v državi: 'Preden zaspim, so v mojih mislih vedno šole'

"Številka pozitivnih testov je katastrofalna, je izjemno visoka, to pove, da smo na meji svojih kapacitet, ne vidimo dobro poti naprej in mogoče imamo zadaj ledeno goro. / ... / In se moramo zdaj zanašati na druge parametre, ki pa so poznejši od drugih bioloških faktorjev – govorimo o hospitalizacijah. /.../ Zdaj torej gledamo te številke, ki niso spodbudne. /.../ Potem pa imamo še en drugi parameter, ki sledi hospitalizacijam, vemo, kateri je. To so smrti. Kar pa je še težje gledati."

O tem, kje smo zdaj z epidemijo, ukrepih, o tem, kaj vemo o širjenju virusa in česa ne vemo, zaprtih šolah, cepivu, težkih dneh in luči ... Smo govorili z glavnim epidemiologom v državi. 

Mario Fafangel je predstojnik Centra za nalezljive bolezni, z njim pa se je za Fokus pogovarjal Miha Drozg. "Najbolj me skrbi trenuten pritisk na naš zdravstveni sistem, ki pa je od epidemiologije do same klinike podhranjen," pravi Fafangel. Vse o epidemiji, o možnih rešitvah, "bremzanju", kot pravi Fafangel, o primerjavah, napovedih, modelih, dobrih in slabih novicah ...

Fafangel med drugim pravi, da veliko razmišlja o šolah, o otrocih, ki zdaj ne morejo v šole. "Preden zaspim, preden kolabiram na postelji, so šole vedno v mojih mislih. Ampak težko se tudi opredelim čisto kot stroka, kaj je zdaj pomembno. Vidimo debato, ki jo imamo v Sloveniji ... Včeraj sem videl, da imajo v Franciji proteste na cestah, naj se šole zaprejo. / ... / Težko je loviti ravnotežje med varnostjo in odprtimi šolami. Vseeno si bom upal trditi, podatki nam namreč vseeno nakazujejo, da šole niso akumulator te okužbe. Vsaj pri otrocih pod desetim letom starosti ne. So pa odraz prenosa v družbi. In ko ga je toliko, kot ga je sedaj pri nas, je izjemno težko imeti šole brez vnosov in odprte šole, hkrati pa zagotoviti varnost. Zato bomo morali tukaj najti kompromis. Verjetno prva triada in vrtci ... Ampak tako, da vsi kot družba razumemo, da s tem, ko jih odpremo, sprejmemo neko tveganje; verjetno ne za amplifikacijo virusa, tudi ne za zdravje svojih otrok, ker študije vseeno kažejo, da so pod 10 let manj dovzetni pa tudi klinična slika načeloma ni tako huda. Ampak, ko se bo to storilo, ko se bodo prva triada osnovnih šol in vrtci odprli, naj nas ne preseneča, ko bomo vprašani, koliko razredov je zaprtih, koliko učiteljev je v karanteni. Bodo, tudi če bodo ukrepi v šolah fenomenalni, bodo; ker drugače ne more biti, ko je v celotni družbi toliko prenosov, kot jih je trenutno. To se bo preslikalo na šolstvo. Ampak je pa prioriteta imeti šolstvo odprto. In misliti, kako to izboljšati."

"Če smo se s tem novim vrhom zdaj nekaj naučili o koroni, je to prezračevanje zaprtih prostorov. To pomeni: dajmo res misliti na to, da so v šoli majhne skupine, da ni mešanja, tu so seveda problem kader in prostori, jaz to razumem; razumem kolege iz vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki so pod blaznim pritiskom. Ampak prostori, majhne skupine, prezračevanje, čim več na odprtem, če se le da ... Čeprav vem, da vreme ni idealno. /.../ Jaz lahko povem zdravstveni vidik, epidemiološki vidik, ampak popolnoma zaupam kolegom, strokovnjakom, učiteljem, ki povejo, kakšna škoda je ne imeti otrok v šoli," pravi Mario Fafangel.

Njegovo glavno sporočilo vsem ljudem ostaja: "Držite se svojega mehurčka, ravnajte, kot da ste okuženi, tudi če nimate simptomov. Držite se teh nekaj splošnih načel in ne bodite razočarani, če samo 'bremzamo', ker v resnici samo 'bremzamo', epidemije ne bomo ustavili /... / Zaradi korone nismo nič manj pridni, vzgojeni, dosledni ali zaskrbljeni kot naši sosedje ... Ampak je to zadevo zdaj zelo težko držati pod nadzorom. Ostanite doma." 

V Fokusu tudi več o tem, kdo je Mario Fafangel, predstojnik Centra za nalezljive bolezni NIJZ.

Prispevek si lahko v celoti ogledate na Voyu.