'Nekega dne sem sladoled izbruhal in tako se je začelo'

Za 24UR Fokus pripoveduje o tem, zakaj je zlorabljal hrano, kaj ga je pripeljajo do tega? Pa tudi kako pogoste so motnje hranjenja med kolesarji? Ker je njegova zgodba kompleksna, celoten intervju objavljamo spodaj.

O zlorabi hrane in motnjah hranjenja smo se pogovarjali tudi z nekdanjim smučarjem skakalcem Borom Pavlovčičem. Zaradi ponavljajočih se težav s telesno težo je marca letos v Planici sklenil svojo športno pot. Pripovedoval nam je o tem, kako hudo je bilo v njegovi najboljši sezoni, ko tudi po nekaj dni ni jedel samo zato, da bi bil lažji, da bi dlje skočil. Takrat je imel 63 kilogramov, danes jih ima 80.

Izjemno pomembno je, da ravno športniki, moški, govorijo o motnjah hranjenja, pravi dr. Karin Sernec, dr. med., iz Enote za motnje hranjenja Psihiatrične klinike v Ljubljani. Dolgo časa so namreč omenjene motnje veljale za "ženske" bolezni, danes pa vemo, da razlik med spoloma praktično ni. "Anoreksija nervoza je pogostejša pri ženskah, nekje v razmerju šest proti štiri," razlaga. Bulimija je enako prisotna med ženskami in moškimi, ortoreksija – obsedenost z zdravo hrano – je, kot kažejo raziskave, nekoliko pogostejša pri ženskah, medtem ko je bigoreksija – obsedenost z mišičastim telesom – izključno moška bolezen.

 Kako pogoste pa so motnje hranjenja v vrhunskem športu? Izstopajo športi, v katerih telesna teža igra pomembno vlogo, pojasnjuje Vedran Hadžić, dr. med., s Fakultete za šport. To so ravno smučarski skoki, kolesarstvo, športi, kjer šteje videz – denimo plavanje, gimnastika, ples in balet.

 Ana Klašnja: V baletni dvorani sem vedno med debelimi

 Balerine, pripoveduje Ana Klašnja, morajo biti lahkotna bitja, imeti dolge in tanke linije. A morajo biti tudi učinkovite. "Potrebuješ mišično maso, moraš pa biti tanka in vitka," pravi Klašnjeva. "To je izziv, s katerim se spopadam vso svojo kariero. Norost je ta, da sem v baletni dvorani vedno 'debela', kar zveni smešno, ampak v dvorani sem vedno med debelejšimi, ko pa pridem ven med ljudi, mi rečejo, da sem presuha, naj kaj pojem."

Kako težko je ves čas loviti mejo med močjo in lahkotnostjo, opozarja tudi športna gimnastičarka Tjaša Kysselef. Da bi ulovila svojo idealno težo, je v preteklosti poskusila tudi z izpuščanjem obrokov, iskreno pripoveduje naša specialistka za preskok, a na dolgi rok to ne deluje: "Na koncu me je to pripeljalo do nemoči in utrujenosti."

Teža pomembno vlogo igra tudi v ritmični gimnastiki. Tina Čas je 17 let tekmovala na evropskem in svetovnem parterju, danes trenira reprezentantke, je mednarodna sodnica. V ritmični gimnastiki se srečujemo z dekleti, ki imajo motnjo hranjenja, priznava. Ena od tekmovalk je nedolgo nazaj na družbenem omrežju delila ta zapis: "Ritmika mi daje mir, ko rabim odmor od svoje glave. Ko se postavim na začetek vadbe, sem samo jaz in glasba. Zadnjih šest let borbe z anoreksijo mi je ta šport dal več kakor kateri koli psiholog, čeprav marsikdo ne bi verjel. Vsak trening je loterija, ker nikoli ne vem, v kakšnem stanju bom tisti dan. Ne glede na to, koliko se trudim manipulirati samo sebe in uporabljati moč glave, prek ene točke svojega telesa preprosto ne morem več."

Koliko časa traja, da osebe z motnjo hranjenja poiščejo pomoč? Kako dolgo traja zdravljenje? Kateri so vzroki za zlorabo hrane? Kaj je v ozadju? 

Informacije o motnjah hranjenja najdete tudi na spletni strani svetovalnice Muza.