V Sloveniji 13,5 intenzivne postelje na 100 tisoč prebivalcev, v Avstriji dvakrat več

V Sloveniji imamo 270 postelj intenzivne terapije in 8687 navadnih 

Po podatkih bolnišnic imamo v Sloveniji 270 postelj intenzivne terapije in 8687 navadnih postelj, dobra tretjina je v obeh kliničnih centrih, tretjina v splošnih bolnišnicah, ostalo po drugih bolnišnicah, sporočijo z ministrstva za zdravje.

Zdravstveno osebje in odločevalci v zdravstvu trenutno trepetajo, ali bo dovolj prostora na intenzivnih terapijah, predvsem pa, ali bo tudi dovolj medicinskih sester in zdravnikov, ki bodo lahko oskrbeli bolnike s covid-19. Včeraj je bilo že skoraj 200 bolnikov na intenzivni terapiji, prostora je le še 70 postelj. Rezerve hitro kopnijo. Bolnišnično oskrbo je potrebovalo že skoraj 1200 ljudi. Navadnih postelj v fizični obliki je sicer še dovolj, a ključna skrb ostaja kader, saj je število postelj odvisno prav od osebja, ki je sposobno oskrbeti pomoči potrebne bolnike s covid-19.

Če za zdaj še ne govorimo o tem, kaj bi sledilo, če bi številka bolnikov, ki bi potrebovali intenzivno terapijo, presegla 270, pa je nekaj gotovo – neizogibno bi bilo zmanjševanje standardov zdravljenja, saj ne bi bilo dovolj osebja, ki je usposobljeno za zdravljenje najhuje bolnih. Nemalokrat poudarijo, da medicinskih sester in zdravnikov, ki delajo na intenzivni, ni mogoče usposobiti čez noč.

Na ministrstvu za zdravje vnovič poudarjajo, da "bolnišnice glede na potrebe sproti povečujejo posteljne kapacitete in postopoma sproščajo postelje za bolnike s covid-19, ki so bile sicer namenjene drugim dejavnostim. Maksimalno število kapacitet težko natančno ocenimo, saj je to odvisno od števila kadra in razpoložljive opreme za intenzivno zdravljenje." 

21.500 medicinskih sester in tehnikov ter 6800 zdravnikov

Kaj pomenita številki 21.500 medicinskih sester in tehnikov ter 6800 zdravnikov, kolikor jih imamo v Sloveniji? Dnevno poslušamo opozorila, da osebja primanjkuje na praktično vseh ravneh, od nege do zdravnikov. Po podatkih Zdravniške zbornice Slovenije se je število zdravnikov v zadnjih desetih letih povečalo za približno 1400. Je to dovolj? Tudi zaradi pomanjkanja zdravnikov imamo od leta 2004 še drugo medicinsko fakulteto v Mariboru. V nadaljevanju si preberite primerjavo z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). 

Velja pa omeniti odhode zdravnikov v tujino. Zbornica je lani izdala 285 potrdil o dobrem imenu, dejansko jih je odšlo 21, letos so jih podpisali 117, 10 zdravnikov je tudi potrjeno odšlo v tujino.

Saga o medicinskih sestrah, množičnih odhodih v tujino, predvsem v Avstrijo, izgorelimi na najtežjih deloviščih, podplačanimi, pa morda ključni zmedi s kompetencami za srednje medicinske sestre, na drugi strani pa vrsta novih zasebnih zdravstvenih fakultet, traja vsaj že desetletje. Pred dvema letoma smo v oddaji Preverjeno v eni od mnogih analiz kaosa s pomanjkanjem medicinskih sester obiskali skupino 19 medicinskih sester in tehnikov iz Štajerske, ki so odšli na delo čez mejo, v Gradec. In že takrat objavili skrb vzbujajoče podatke, ko je samo v dveh letih slovensko zdravstvo na račun tujine zapustilo več kot 500 sester in tehnikov. 

Ključni razlogi so bili boljši pogoji dela in višje plače. V Sloveniji se plače niso zviševale, ni bilo nagrajevanj, zato medicinske sestre ne odhajajo le v tujino, ampak tudi na manj naporna delovna mesta, denimo v referenčne ambulante, neredko zdravstvo zapuščajo. Izhodiščne bruto plače diplomirane sestre znašajo od 1485 do 1737 evrov, srednjih sester pa od 1003 do 1220 evrov. 

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo leta 2019 skupaj 21.500 medicinskih sester in tehnikov, med letoma 2005 in 2017 pa se je število povečalo za 38 odstotkov. 

Število medicinskih sester nad povprečjem OECD, zdravnikov pod povprečjem OECD

Kaj pa podatki OECD? "Države z velikim številom zdravnikov in medicinskih sester se bodo morda bolj sposobne odzvati na epidemijo covid-19," ocenjujejo pri OECD in dodajajo, da si bodo "v državah z manj zdravniki in medicinskimi sestrami na prebivalstvo še bolj prizadevali najti službo drugod". Ob tem zapišejo, da imajo v večini držav OECD v povprečju tri medicinske sestre za vsakega zdravnika.

Slovenija se je leta  2017 znašla na 16. mestu po številu medicinskih sester na tisoč prebivalcev med državami OECD. Imamo jih skoraj 10 in smo nad povprečjem OECD, več od Avstrijcev, Italijanov. Podobni so podatki Eurostata, kjer je Slovenija na sedmem mestu po številu sester, povprečje EU je 8,5.

Statistični podatki so optimistični, kje se zalomi v praksi, da jih primanjkuje? To številko je treba natančno razlagati, poudarijo v analizi Stanja zdravja v zdravstvenih profilih držav EU za leto 2019, saj "vključuje tudi število poklicno usposobljenih medicinskih sester, njihov delež pa je približno dve tretjini vsega osebja v zdravstveni negi". Kot zapišejo, "je število registriranih medicinskih sester v skladu z direktivo o regulaciji zdravstvenih poklicev približno 3,4 na tisoč prebivalcev". Slovenija se je leta 2017 po številu medicinskih sester, zaposlenih v zdravstvu, na 100.000 prebivalcev uvrstila na 14. mesto med 17 članicami EU, ki so bile zajete v analizo.

Kako shajajo med epidemijo, imajo dovolj sester, vprašamo ministrstvo za zdravje v Avstriji? Odgovor Bena Dagana iz kabineta ministra pa jasen: "Trenutno osebja ne primanjkuje – stvar, ki jo želimo preprečiti, je preobremenjenost medicinskih sester zaradi nenadzorovanih sprejemov obolelih za covid-19."

Medtem pa se je Slovenija po številu zdravnikov – 3,1 na 1000 prebivalcev, uvrstila na precej slabše 24. mesto med 38 državami. Precej več od nas jih imata tako Italija – skoraj 4, kot Avstrija – 5,2 zdravnika na tisoč prebivalcev. 

Intenzivne postelje – nad povprečjem OECD

Povprečje OECD je 12 postelj intenzivne terapije na 100 tisoč prebivalcev. Slovenija jih ima 13 in pol, kar nas uvršča precej nad povprečje OECD. Več od nas jih imajo v Franciji, Belgiji, ZDA, Avstriji in Nemčiji z daleč največ posteljami intenzivne terapije. V Avstriji jih imajo 29 na 100 tisoč prebivalcev, medtem ko v Nemčiji kar 34.

Navadne postelje – nad povprečjem OECD

Slovenija ima 4,2 postelje na tisoč prebivalcev, kar nas uvršča na 10. mesto in nad povprečje OECD. Več jih imajo na Madžarskem, Poljskem, Slovaškem, v Belgiji, Litvi, Nemčiji, Koreji in na Japonskem. Za nas pomembna podatka – Avstrija 5,5 postelje na 1000 prebivalcev, Nemčija 6.

V Avstriji imajo skupaj 40.330 postelj za akutno nego in 2.013 postelj za intenzivno terapijo, sporoči Dagan iz avstrijskega zdravstvenega ministrstva in pojasni, da tudi v Avstriji sproti prilagajajo število bolniških zmogljivosti za bolnike s covid-19, "povečamo jih med konicami okužb, npr. z ustanovitvijo dodatnih oddelkov za kratkoročno in srednjeročno oskrbo, kot so vojašnice".