V štirih covid bolnišnicah oziroma bolnišnicah prve linije - UKC Ljubljana, UKC Maribor, Klinika Golnik, SB Celje, v treh bolnišnicah druge linije SB Novo mesto, SB Murska sobota, SB dr. Franca Derganca Nova Gorica in še šestih bolišnicah tretje linije SB Brežice, SB Izola, SB Jesenice, SB Slovenj Gradec, SB Ptuj, SB Trbovlje, skupaj torej v 13 bolnišnicah v državi, je na voljo 171 intenzivnih postelj in 394 ventilatorjev, je pokazala naša analiza na podlagi podatkov, ki so nam jih posredovale bolnišnice.
Če k tem številkam prištejemo še podatke pljučne Bolnišnice Topolšica, je zmogljivosti nekoliko več, 180 postelj intenzivne terapije in 401 ventilator. Vendar, kot poudarja direktor Bolnišnice Topolšica Jurij Šorli, bi bilo v njihovi bolnišnici skoraj nemogoče zdraviti covid bolnike, "saj bi morali v takšnem primeru izprazniti celotno bolnišnico. Za pljučne bolnike vzhodne Slovenije opravljamo tudi diagnostiko rakavih bolnikov in bi to pomenilo katastrofo".
61 ljudi na dan v zdravniško-sestrskem timu za 10 covid bolnikov na intenzivni terapiji
Točne številke, koliko ekip je sposobna zagotoviti posamezna bolnišnica, niso znane. Tega podatka zaenkrat nima nihče v državi, ker potrebe prilagajajo sproti, po fazah. V soboto so se denimo štirim covid bolnišnicam zaradi naglega povečanja števila bolnih pridružile še tri splošne bolnišnice.
V nadaljevanju si bodo prizadevali, da bi v teh sedmih bolnišnicah dobili kadrovske okrepitve od preostalih šestih bolnišnic in tako koncentrirali zdravljenje covid bolnikov, pojasnjuje prof. dr. Bojana Beović, vodja strokovne posvetovalne skupine pri Ministrstvu za zdravje. "Razlogov je več, od zajezitev okužbe oziroma koncentracije bolnih, da se s tem ne posega v druge redne programe, potem manjša poraba osebne varovalne opreme in ključno - strokovnost, znanje in izkušnje v večjih bolnišnicah."
Minister za zdravje Tomaž Gantar napoveduje, da bodo točne podatke o številu ekip in postelj začeli beležiti v tem tednu, dr. Beovićeva pa doda, "bolnišnice lahko zagotovijo toliko visoko usposobljenih zdravniško-sestrskih ekip, kot zagotovijo postelj". Ker se bolnišnice soočajo z izjemnim kadrovskim manjkom, UKC Ljubljana predvsem medicinskih sester, druge bolnišnice ob sestrah še zdravnikov intenzivistov, tudi infektologov, je za drugi val na voljo kakšna polovica intenzivnih postelj iz prvega vala, ki pa so bile zasedene največ 32-odstotno, a predvsem na račun popolnega zaprtja države, opozarja Beovićeva. Ob tem doda, takšne kapacitete so bile mogoče zato, ker smo povsem ustavili redno bolnišnično dejavnost, "tega pa zdaj zaradi že tako dolgih čakalnih dob ne želimo".
Podatke prvega vala podkrepimo s spodnjo tabelo štirih covid bolnišnic. Vrh je bil konec marca, ko je bilo tako v UKC Ljubljana kot v UKC Maribor največ bolnikov, skupaj 88 covid bolnikov in 23 na intenzivni terapiji. Največ jih je bilo na intenzivni terapiji skupaj 36.
Bolnišnice so nam zelo različno pojasnjevale, koliko osebja sploh lahko zagotovijo. Ali kot zatrdi minister Gantar, "tokrat je organizacija dela brez zapiranja bolnišnic za ostale bolnike zahtevnejša. Predvsem pa trenutno ne posegamo v delo bolnišnic pri vseh ostalih programih, kar je pomembno zaradi že sicer dolgih čakalnih dob. S tem v zvezi je nujno spoštovanje zaščitnih ukrepov pri vseh nas."
UKC Ljubljana."Število postelj je trenutno osem na oddelku intenzivne terapije in 32 na covid oddelku. Številka se bo prilagajala razpletu epidemije. Za 10 covid bolnikov na intenzivni terapiji je za 24-urno oskrbo predvideno: pet zdravnikov specialistov, šest zdravnikov brez specializacije, 35 diplomiranih medicinskih sester, 15 srednjih medicinskih sester. Skupaj 61 ljudi za 24 ur."
UKC Maribor. "Trenutno imamo za bolnike z boleznijo covid-19 na voljo 3+1 intenzivne postelje z ventilatorji proizvajalca Dräger. V nujnem primeru lahko organiziramo skupno 10 tovrstnih postelj."
SB Brežice. "Sestava covid ekipe bo odvisna od števila covid pacientov in njihovih potreb. Delo v covid oddelku bomo zagotavljali v okviru obstoječih kadrovskih zmogljivosti na način, da bo zmanjšano število postelj na internem oddelku, ki ima sedaj 46 postelj in bo razdeljen na covid oddelek s 15 posteljami in običajni oddelek s 35 posteljami."
SB Celje. "Maksimalno število intenzivnih postelj za obravnavo pacientov s covidom-19, ob ustavitvi nenujnih programov, pripravi dodatne enote intenzivne medicine na novi lokaciji, prerazporeditvi kadra in vrnitvi specializantov s kroženja, bi bilo 11. Ob njih bi bilo za necovid paciente še vedno na voljo 11 kirurških intenzivnih bolniških postelj in 10 internističnih bolniških postelj. Predvsem zagotavljanje zdravstvenega kadra, ki izvaja intenzivno medicinsko in zdravstveno oskrbo pacientov, je zelo zahtevno, saj je za vsako zaključeno enoto potrebna ekipa, ki jo sestavljajo ena vodilna medicinska sestra, ena medicinska sestra na bolnika in en zdravnik."
SB Izola. "Ni predvidena kot covid bolnišnica."
SB Jesenice. "Zaradi kadrovske situacije lahko omogočimo intenzivno zdravljenje covid bolnikov samo na način, da zmanjšamo ekipe za intenzivno zdravljenje ostalih bolezni."
SB Murska Sobota. "Zdravniki intenzivisti in ustrezno usposobljen negovalni kader ob vsem ostalem pomožnem osebju (specialisti ostalih strok, laboratorij, radiologija, sterilizacija, čistilno strežno osebje ...) so neobhodni za intenzivno zdravljenje covid pacientov. En zdravnik specialist in devet oseb negovalnega kadra lahko intenzivno zdravi enega do pet pacientov ob vsem dodatnem osebju."
SB Novo mesto. "V 12 urah lahko sprejmemo 10 covid pacientov, v nadaljevanju pa do skupno 25 pacientov. Ekipe se formirajo skladno s številom pacientov. Za navedeno število pacientov imamo zagotovljene zdravstvene ekipe. Številka 25 covid pacientov pomeni, da ob tem še lahko opravljamo relativno normalno ostale dejavnosti."
SB dr. Jožeta Potrča Ptuj. "Če bi zdravili samo covid stanje, maksimalno 10 ekip."
SB Slovenj Gradec. "Sestava ekipe se prilagaja in je odvisna od števila in zahtevnosti oskrbe pacientov."
SB dr. Franca Derganca Nova Gorica. "Skladno z navodili Ministrstva za zdravje covid bolnike premeščamo na zdravljenje v UKC Ljubljana. Zdravniško-sestrske ekipe za sivo cono in covid negovalni oddelek zagotavljamo s prerazporejanjem osebja urgentnega centra in drugih oddelkov, odvisno od števila bolnikov." (op. Odgovor so nam posredovali pred vključitvijo v druge linije bolnišnic, kamor sodi tudi novogoriška.)
SB Trbovlje. "Ob ukinitvi nekaterih dejavnosti in vpoklicu naših specializantov bi lahko zagotovili dve ekipi, z največjim trudom pa tri."
Univerzitetna klinika Golnik. Razporede osebja prilagajamo številu in zahtevnosti bolnikov."
Bolnišnica Topolšica. "Mi ne moremo biti covid bolnišnica. Potrebovali bi dodatne napeljave oziroma bi morali izprazniti celotno drugo dejavnost, če bi se država odločila, da bi bila covid bolnišnica v Topolšici."
Po podatkih ministrstva za zdravje bo do oktobra na voljo 175 postelj za covid bolnike na navadnih oddelkih. Od tega v UKC Ljubljana 32, v UKC Maribor 25, v SB Celje 5 in v sivi coni 19.
Ventilatorjev dvakrat več kot intenzivnih postelj - 394
Po naši analizi je s skrajnimi napori in prerazporeditvami v 13 bolnišnicah na voljo 171 intenzivnih postelj. Po drugi strani je po podatkih bolnišnic ventilatorjev za umetno predihavanje hudo bolnih 394. Gre za ventilatorje, ki so kakovostni in primerni za covid bolnike. Vseh ventilatorjev ima 14 bolnišnic s Topolšico vred sicer 613. RAZLIKA MED INTENZIVNO TERAPIJO IN INTENZIVNO NEGO Bolniki na intenzivni terapiji so 24 ur na dan pod nadzorom zdravnika, saj so življenjsko ogroženi, gre torej za najvišjo stopnjo intenzivnosti. Bolniki so priključeni na številne aparature, od umetnih pljuč do ECM-a. Bolniki na intenzivni negi niso več življenjsko ogroženi, so stabilni, po hudih obolenjih pa še potrebujejo podporo negovalnega kadra, saj niso samostojni. Zdravnik ni prisoten. Doc. dr. Tomislav Mirković, vodja oddelka za intenzivno terapijo, UKCL
Država je kupila 153 ventilatorjev za 5,4 milijona evrov, od teh pa je za covid bolnike brez tveganja in nadgradenj primernih le 17 ventilatorjev. Brez nadgradenj niso uporabni ventilatorji dobavitelja Geneplanet SiriusMed R30, nato pa je Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke začasno prepovedala uporabo še 46 medicinskih ventilatorjev Bellavista 1000 dobavitelja Gorenje. Podrobno smo o zapletih, aferah z ventilatorji, pisali v spodnjem članku.
Iz naše analize izhaja, da je država 14 bolnišnicam razdelila 134 ventilatorjev, velika večina pa spornih ventilatorjev ne uporablja, v večini so zaklenjeni v skladiščih bolnišnic. Zajetnega državnega nakupa, ki so ga spremljale afere, tako ne uporabljajo v UKC Ljubljana, UKC Maribor, SB Jesenice, SB Novo mesto, SB Slovenj Gradec, Kliniki Golnik in Topolšici, kjer so dodali, da ima en ventilator že nadgradnjo, zato ga tudi uporabljajo.
Uprava za zaščito in reševanje je sicer po navodilih ministrstva za zdravje razdelila 96 ventilatorjev, ki jih je kupil Zavod za blagovne rezerve. Preostale so bolnišnice dobile neposredno od blagovnih rezerv.
Večina bolnišnic je tudi samih med epidemijo kupovala ventilatorje. Do tega trenutka so jih prejeli že 90, dobave preostalih pričakujejo do konca leta. Največ so jih naročili sami V UKC Ljubljana - 107 od treh znamk Hamilton C6, Sternmed Vento 62, Lowenstein Elisa v cenovnem razponu od 39.500 evrov do 91.322 evrov. "63 smo jih že prevzeli, ostalih 44 po terminskem načrtu dobave do konca leta".
Štiri ventilatorje znamke Hamilton so naročili tudi v UKC Maribor po dveh različnih cenah od 38.470 do 44.890 evrov.
Pet so jih po povprečni ceni 18.751 evrov kupili tudi v SB Murska Sobota. V slovenjegraški bolnišnici so prejeli že šest od desetih ventilatorjev Puritan Bennett 980 v skupni vrednosti 303.687 evrov. V ptujski bolnišnici so kupili tri mobilne, v trboveljski in novomeški dva, enega pa v Brežicah, Celju, na Jesenicah in v Novi Gorici.
Ventilatorji tako, kot kaže zaenkrat, ne bodo ozko grlo drugega vala epidemije. Je pa to kader, ali kot se je na naš včerajšnji članek odzval primarij Dušan Vlahović, vodja Oddelka za respiratorno terapijo UKC Ljubljana: "Zdravnikov in medicinskih sester se ne da kar kupiti tako kot ventilatorje. Enote za intenzivno terapijo so pri nas zasedene skoraj 90-odstotno. Tudi če ukinemo vse redne dejavnosti, te enote ni možno izprazniti čez noč in ni možno delati brez njih."
Kaotično stanje izhaja tudi iz tega, da je pri novem koronavirusu ležalna doba za covid bolnike v povprečju dva do trikrat daljša od 'necovid' bolnikov.
KOMENTARJI (226)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.