Starostniki čakajo v dolgi vrsti na dom, čeprav so postelje prazne, ker ni kadra

"Delo medicinske sestre je odgovorno, težko in zahtevno. Delamo 24 ur na dan vse dni v tednu, letu, ne glede na praznike. Prostega časa je vedno manj, prost imamo samo en vikend na mesec. Delo je res stresno, smo preobremenjene, delavke zbolevajo, odhajajo na bolniško, tiste, ki smo zdrave, pa dobimo dodatno delo," tako stisko zaradi hudega pomanjkanja kadra v Domu upokojencev Idrija opiše srednja medicinska sestra Vesna Tomazini. V dom je prišla v covidnem času kot prostovoljka in tam tudi ostala, zdaj delo medicinske sestre opravlja dve leti. Da je ostala, jo je prepričalo samo delo, predvsem pa povezanost, ki se je zgradila med dekleti. "Skupaj smo se smejale in jokale, ena drugi pomagale." A ko pride domov, dela ne pusti pred vrati. "Premišljuješ, ali si za človeka vse naredil. Ko nekdo umre, se sprašuješ, če si mu stal ob strani, premišljuješ, ali si dovolj naredil za svojce. Daš jim svojo energijo, da to prebrodijo."

Zaposleni v zdravstveni negi so fizično in psihično preobremenjeni, zaradi česar se povečuje njihova odsotnost z dela zaradi bolezni, potrjuje direktorica idrijskega doma starejših Urška Močnik. "Domovi za starejše sami ustvarjamo delovne invalide, vendar ne po lastni krivdi. Zadržimo jih v domu, torej človeka na papirju imamo, ni pa v popolnosti zmogljiv." Zaposleni, ki nimajo zdravstvenih ali drugih omejitev, ostajajo v delovnem procesu, dokler zmorejo, dodaja Močnik. "Sčasoma zaradi preobremenitev zbolijo še sami ali pa odidejo na lažja delovna mesta v zdravstvu ali celo izven dejavnosti." Znašli so se v spirali začaranega kroga, ki se z vsakim mesecem le še pospešuje. Konec leta 2021 je bilo v domovih za starejše zaposlenih 11.915 oseb. 

V Idriji lani ustavili sprejeme v dom, kdo bo še sledil? 

"S koncem lanskega leta smo ustavili sprejem v obeh enotah v domu, ampak s tem kadrovske stiske ne moremo rešiti, le razbremenjujemo kader, ki še dela. Tudi v pomoči družini na domu smo zaradi pomanjkanja socialnih oskrbovalk vzpostavili čakalno vrsto. Uporabniki tako ne morejo do storitve takrat, ko jo potrebujejo," pravi direktorica Močnik. Sprejeme so ustavili za nedoločen čas, ker ne dobijo kadra. "Za razliko od bolnišnic ne moremo zapreti oddelka in reči, da ne delamo."

Kot pravi medicinska sestra Vesna Tomazini, so čakalne vrste zelo dolge, v idrijskem domu pa imajo kar nekaj praznih postelj. "Svojci imajo službe, ne vedo, kam bi z očetom, mamo, so v stiski. Mi pa smo v stiski, ker jim tega ne moremo nuditi. Radi pomagamo, ampak trenutno je to nesprejemljivo. Ne moremo jim toliko nuditi, kot bi mi želeli."  V obeh enotah imajo skupaj prostih 16 postelj. V Sloveniji ima aktivno vlogo za dom 14.457 ljudi.

Sprejeme so bili prisiljeni prekiniti tudi v Domu upokojencev Podbrdo. "Zdaj sprejemamo ponovno, saj je to za nas vir dohodka," pravi direktorica doma Ines Krajnik. Če se situacija ne bo spremenila, bodo morali zmanjšati kapaciteto. Če želijo zagotoviti varno nego, bodo v to prisiljeni tudi v Domu starejših občanov Preddvor, doda direktorica Lidija Kos. 

Omejevanju sprejemov se ni več mogoče izogniti, opozarja sekretar Skupnosti socialnih zavodov Denis Sahernik. "Prav iz razloga, če želimo zaščititi obstoječe zaposlene, da jih dodatno ne obremenimo, da še ti ne odidejo drugam in če želimo zaščititi stanovalce, da dobijo storitve, za katere plačujejo in da se jim zagotavlja res kakovostna storitev. Situacija je res strašljivo huda."  V lanskem avgustu je Skupnosti socialnih zavodov 16 zavodov poročalo, da imajo nezasedene zmogljivosti samo iz razloga pomanjkanja kadra. Skupno so imeli praznih 216 postelj. "Tudi ostali tožijo zaradi tega, ampak težavo zaenkrat rešujejo s pomočjo dijakov, študentov in prostovoljcev, vsi pa opozarjajo, da v prihodnje tako ne bo šlo več," pravi Sahernik. Imamo 104 izvajalce institucionalnega varstva, od tega je 54 javnih domov, 45 koncesionarjev in pet posebnih socialnovarstvenih zavodov. V domovih je na voljo 19.206 postelj (podatki za konec leta 2021).

Če bi želeli v ljubljanskem Domu starejših občanov Ljubljana Vič-Rudnik zapolniti vse postelje, bi dodatno potrebovali 14 srednjih medicinskih sester, 18 bolničarjev-negovalcev in 12 socialnih oskrbovalk, pravi direktorica Melita Zorec.

Stanje je kaotično, kadra kritično primanjkuje

Kadrovske težave so prav v vseh regijah, največje pomanjkanje pa je v osrednji Sloveniji. Ni bolničarjev, medicinskih sester, kuharjev in čistilk. Stanje smo preverili v posameznih domovih. "Kadra nam že dalj časa kritično primanjkuje," pravi direktorica doma Podbrdo Ines Krajnik.

V idrijskem domu imajo največje pomanjkanje kadra, kar ga direktorica Urška Močnik pomni. "Najbolj problematično je v zdravstveni negi, ker moramo zagotavljati nego 24 ur na dan. Težko sestavljamo urnike." Na papirju imajo celo dovolj delavcev glede na normativ, v resnici jih glede na ure manjka 20 odstotkov. "Če k temu prištejemo še omejitve iz naslova starševskega varstva, varstva starejših delavcev, omejitve po zdravniškem spričevalu in po odločbah invalidske komisije (ZPIZ), nam realno manjka vsak dan tretjina kadra."

Kot pravi Lidija Kos, je v Preddvoru stanje kaotično. "Z obstoječim kadrom, ki je že tik pred izgorelostjo, na čudežen način še zagotavljamo oskrbo in vztrajamo."

Razpisi padajo, direktorji jih ponavljajo v nedogled, pravi Urška Močnik, interesa za takšno delo je vse manj ali ga celo ni. 

Zato ni, kot pravi Sanda M. Gavranovič, poslovna direktorica Senecure v Sloveniji, možnosti izbora. Na zniževanje kriterijev znanja ne smemo pristati. "Za tako pomembno področje, kot je zdravstvo, je to nesprejemljivo in ne smemo iti v to smer." 

O pomanjkanju kadra veliko pove tudi uspešnost razpisov za kadre. Kuharskega pomočnika so domovi dobili le v 10 odstotkih, diplomirano medicinsko sestro v 31 odstotkih.

Polovica zaposlenih ima osnovno plačo nižjo od minimalne

V prvi vrsti je za kadrovsko stisko krivo neustrezno plačilo, plače niso konkurenčne, ocenjuje Sahernik. "Večji trgovski centri imajo vedno enega ali dva plačna razreda nad minimalno plačo in posledično kader, ki ima čut do sočloveka in bi rad delal v domovih za starejše, odide." "Po mojih informacijah ne gre toliko za odhod kadra v tujino, ampak na enostavnejša, privlačnejša delovna mesta. Veliko jih odide v proizvodne dejavnosti ali trgovino," pravi Sanda M. Gavranovič.

Približno polovica zaposlenih v domovih ima osnovni plačni razred nižji od določene minimalne plače, država bolničarkam doplačuje do minimalne plače, njihova plača brez dodatkov znaša med 600 in 700 evri. "Vsakokratni dvigi minimalne plače dodatno porušijo plačno lestvico, saj se več zaposlenih uvrsti med prejemnike minimalne plače," pravi Sahernik. Minimalna plača se je v januarju dvignila za 100 evrov in bo znašala 878 evrov neto.

V Domu upokojencev Center Ljubljana je izhodiščni plačni razred za bolničarja negovalca 22. razred, kar znaša 1090,65 evrov bruto. Direktorica Zlata Marin je jasna: "Delate v izmenah z rokami dobesedno v dreku. Mislite, da je potrebno še kaj dodati?"

Potreben je plačni korektiv, opozarja Urška Močnik, v domu imajo tretjino zaposlenih na minimalni plači. "Kuhar in pomočnik kuharja imata enako plačo, kandidati se odločajo za manj zahtevna delovna mesta, ker ni razlike." Poglejmo konkretno: V Domu upokojencev Center Ljubljana je strežnica v 17. plačnem razredu, dietni kuhar v 21. 

Prve vselitve v nov dom zamaknjene za pet mesecev

Leta 2019 je avstrijska Senecura zgradila prvi dom v Sloveniji, takrat težav s kadrom ni bilo, lani pa so tudi zaradi pomanjkanja kadra prve vselitve v domu Senecura v Žireh s koncesijo zamaknili za pet mesecev. "Zelo težko smo dobili predvsem zdravstvene tehnike in bolničarje, v novi sodobno opremljeni kuhinji pa še danes nimamo kuharjev. Zato smo se odločili za zunanji servis," pravi Sanda M. Gavranovič. Če bi dobili vse potrebne dokumente od ministrstva za zdravje, potem bi bil prvi razlog, da so odprtje zamaknili, ker ni bilo dovolj kadra. "Do konca leta smo planirali, da bomo polni, vendar nismo bili, bomo pa v januarju." 

S težavami pri iskanju kadra so bili soočeni že pri odpiranju doma v občini Hoče-Slivnica, Žireh in Komendi, ki so ga odprli po novem letu. Tam imajo dovolj za dva oddelka: "Seveda je mogoče, da na različnih lokacijah manjkajo določeni profili." 

Nesmiselnost novih gradenj?

Zato se Sanda M. Gavranovič sprašuje, ali so nove gradnje domov smiselne. "Sedaj na tako dramatično in res alarmantno pomanjkanje kadra jaz ne vidim nobenega smisla gradnje novih domov. Seveda, od faze pridobitve koncesije do prve vselitve je kar dolga doba, zato imajo pristojni čas, da to uredijo in upam, da urejajo." Če se na področju države ne bodo uredili kadrovski normativi in plače zaposlenih, jim noben zakon ne bo pomagal, dodaja. "Privlačnost tega lepega, varnega poklica in delovnega okolja mora biti podprta tudi s primernimi delovnimi obremenitvami (kadrovski normativi) in plačilom. Le tako bomo med kandidati imeli možnost izbire, česar zdaj nimamo." 

Potrebe v Sloveniji so velike, pravi Sahernik, nove kapacitete potrebujemo. "Ampak žal te kapacitete ne bodo nikoli na polno zaživele, če ne bomo dobili konkretnih rok, ki bodo v teh kapacitetah izvajale svoje storitve." 

Nedavno je ministrstvo za delo objavilo razpis za novih 850 mest na področju bivalnih enot, začasnih namestitev in centrov za starejše. Z vidika uporabnika je to dobrodošlo, za domove pa nekoliko manj, tako Urška Močnik, ker bo v teh kapacitetah nekje 500 delavcev, ki bodo zelo verjetno odhajali iz domov za starejše. "Kadrovski problem se bo v domovih še povečeval, zato je treba načrtovati sistem socialnega in zdravstvenega kadra strateško in celovito." Razpis je namenjen gradnji manjših, samostojnih bivalnih enot z manjšim številom stanovalcev (do 24 na enoto), pojasnjujejo na ministrstvu.  Investicije, ki so trenutno v teku ali pripravi, pa predvsem naslavljajo izboljšanje pogojev bivanja in dela v zavodih.

Samo v občini Idrija imajo tri socialno-varstvene zavode, v sosednji občini Žiri še enega. V bližini se odpira nov dnevni center za varstvo starejših. "V Idriji imamo poleg tega še zdravstveni dom in psihiatrično bolnišnico. Najbližje zdravstvene šole so oddaljene eno uro vožnje. Zdravstvenega kadra, ki izhaja iz lokalnega okolja, preprosto ni dovolj. Neugodna geografska lega pa je razlog, da se v Idrijo ne želijo voziti niti zdravstveni delavci iz drugih krajev," ocenjuje Močnik. 

Manjka približno 3600 delavcev

Podatkov o tem, koliko kadra primanjkuje v domovih v tem trenutku, v Skupnosti socialnih zavodov nimajo, pravi Denis Sahernik. Samo na področju zdravstvene nege in rehabilitacije v zavodih primanjkuje približno 3600 delavcev. Tako ocenjujejo v dokumentu, ki ga je lansko leto pripravila Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Dokument določa tisto minimalno kadrovsko zasedbo, ki po mnenju stroke zagotavlja varno in kakovostno izvajanje zdravstvene nege tako za izvajalce kot uporabnike.

Pričakuje se, da bo v naslednjih letih kadrovske razmere še dodatno zaostril občuten val upokojitev, pravi Sahernik, kar velja za praktično vse domove. "V naslednjih treh letih se pričakuje, da se bo upokojilo okoli osem odstotkov vseh zaposlenih in to so grozljive številke."

V domove prihajajo težji bolniki

Da bolniki postajajo vse težji, potrdi tudi Vesna Tomazini. "Sploh ponoči se to pozna, ker sta za 150 bolnikov ena sama medicinska sestra in ena bolničarka. Sestra se mora sama odločiti, ta stres nosiš domov, izčrpa te do onemoglosti."  

V idrijskem domu se je v zadnjih desetih letih povprečna starost stanovalcev dvignila za osem let (iz 79 na 87 let). Ti pa imajo več pridruženih kroničnih bolezni in so bolj ovirani v svojem življenju. "Glede na sedanje potrebe stanovalcev bi normativi morali biti vsaj za tretjino višji, ocene strokovnih združenj na področju zdravstvene nege govorijo o potrebi zvišanja normativa za polovico," ocenjuje Močnik. 

V domove prihajajo starejši, ki res potrebujejo pomoč, doma s svojci ne morejo več živeti. "Torej se je potreba po zaposlitvi zdravstveno negovalnega osebja, tudi za osebje za oskrbo, drastično povečala. Standardi in normativi pa so stari 25, 30 let," opozarja Gavranovič. Tisti, ki potrebujejo zdravstvene oskrbo, ostajajo v bolnišnicah, ker domovi nimajo kapacitet, da bi jih sprejeli, dodaja Gavranovič. "Če vi želite sprejeti osebo s traheostomo (odprtina za dihanje), morate imeti diplomirano sestro 24 ur na dan. V domovih, razen v res velikih domovih, ki imajo več kot 300 stanovalcev, je to nemogoče zagotoviti."

Delo v domu ni omejeno na aparature in operacijske dvorane, kot je to v bolnišnicah, pojasni Gavranovič. "Tukaj ljudje živijo, tukaj je njihov dom in popolnoma enaka kadrovska struktura bi morala biti dopoldanska, popoldanska in v izmenah med vikendi." To pa je nemogoče. 

Bodo v prihodnje domovi lahko sprejeli le lažje bolnike? "Nič nam ne pomagajo novi normativi, novi domovi, če v bistvu ni rok, ki bi za te ljudi skrbeli. Predvsem so v takem nedopustnem položaju starejši, ki imajo večje zdravstvene težave, osebe z demenco, osebe, ki se hranijo po sondi, osebe, ki so neodzivne, osebe, ki imajo vstavljen urinski kateter. Vse to so osebe, za katere v domačem okolju ne moremo poskrbeti, po drugi strani jih pa tudi domovi ne morejo več sprejemati, ker so kadrovski normativi takšni, da ne dopuščajo varne in kakovostne obravnave," pravi Sahernik. 

Po besedah Urške Močnik gredo domovi v nasprotno smer, kot si želijo. "Mesta bodo za manj zahtevne stanovalce, tisti, ki bodo potrebovali več nege, bodo primorani ostati v domači negi, ker pri nas ne bo kadra, ki bi zanje skrbel."

Enosmerna pot: kader v tujino brez ovir, v Slovenijo traja dlje

Manka kadra ne bo mogoče nadomestiti samo z domačimi delavci. Zato nekateri izvajalci na področju dolgotrajne oskrbe zaposlujejo tuje delavke in delavce, a postopki so dolgotrajni. 

Hasija Ramić, ki kot bolničarka negovalka dela v idrijskem domu, je iz Bosne in Hercegovine prišla leta 2014. Takrat so bili postopki lažji, delovno dovoljenje si lahko kupil. Prišla je kot tekstilni tehnik, se zaposlila v domu in naredila šolo za bolničarko. "Naši oskrbovanci so nam prepuščeni, mi se trudimo, da naredimo najbolj kakovostno. Naredimo, kolikor smo zmožne. Zdi se, da delamo prek svoje moči." Hasija Ramić pravi, da zanjo sicer ni vse v denarju, več ji pomeni, da jo nekdo pohvali in da z njo sočustvuje. "Če te ni dva, tri dni, te že vprašajo, kje si. Zelo smo navezani na oskrbovance in oni na nas." 

Kje so ovire za tuje delavce? Kot pravi Sahernik, je največja težava neodzivnost upravnih enot, kjer lahko postopki trajajo več mesecev, med čakanjem pa je tudi težko pridobiti informacije, v kateri fazi reševanja je vloga. "Zapleta se predvsem pridobivanje dovoljenj za tujce, ki v Sloveniji še ne živijo. V tem primeru mora tujec, ko se njegova vloga rešuje, imeti v Sloveniji urejeno zdravstveno zavarovanje. Če upravna enota ne uspe pravočasno obravnavati vloge in zavarovanje vmes poteče, upravna enota potem prosilca pozove, naj vlogo dopolni." Morali bi znižati zahtevano stopnjo jezika B2 na B1.

Interesa za delo v Sloveniji ni, pravi Hasija Ramić, ker jim druge evropske države ponujajo več, zagotavljajo jim varnost in hitreje tudi uredijo dokumente. "Moji sorodniki so prišli v Nemčijo, kjer so dobili stanovanje in so bili preskrbljeni za prvo silo. V Sloveniji je urejanje dolgotrajno, da človek izgubi voljo." V idrijskem domu tuje delavce najdejo predvsem v Bosni in Hercegovini, pravi direktorica. Zaposlovanje čistilk še izpeljejo v nekaj mesecih, pri zdravstveni negi lahko traja tudi do enega leta. "Sem šla pred leti v Banja Luko in sem prek agencije za kadre uspela dobiti kandidate za srednje diplomirane sestre. Vendar so postopki priznavanja izobrazbe pri nas tako dolgotrajni, da so gospe od te namere odstopile. Bojim se, da je kadrovski bazen v Bosni in Hercegovini in Srbiji zdaj že precej izpraznjen."

Možnosti za reševanje krize je več, a odzvati se je treba hitro

Kot pravi Denis Sahernik, je na voljo več ukrepov. V prvi vrsti je treba ovrednotiti vsa delovna mesta v domovih, od čistilk do direktorja, jih ustrezno plačati in posodobiti kadrovske normative. Po zgledu evropskih držav bi lahko uvedli enkratno denarno nagrado ob prvi zaposlitvi v domu starejših oz. v socialnovarstvenem zavodu. Treba je znižati kvoto invalidov in uvesti štipendiranje. Z ministrstvom za delom sodelujejo pri pripravi ukrepov. "Verjamem, da se lahko najde pot in pomoči potrebni smo lahko jutri vsi," opozarja Gavranovičeva.  

Aktualni minister za delo Luka Mesec je imenoval delovno skupino, ki pripravlja predlog ukrepov za reševanje kadrovske problematike, za kader, ki je v pristojnosti ministrstva. Ministrstvo je financiralo dodaten kader pri izvajalcih v javni mreži v višini 29 milijonov evrov za obdobje dveh let. "S tem so bila zagotovljena sredstva za približno 620 dodatnih kadrov za vse izvajalce institucionalnega varstva v javni mreži, od tega približno 550 dodatnih zaposlitev v domovih za starejše. Z dvigom kadrovskih normativov bodo izvajalci imeli možnost te kadre zadržati." Hkrati je bila 20. aprila sprejeta sprememba pravilnika o standardih in normativih, s čimer se bo do leta 2030 število zaposlenih v obstoječi mreži izvajalcev povečalo za več kot 2200 zaposlitev. "Glede na pomanjkanje ustreznih kadrov na trgu dela, se nam zdi zelo pomembno zadržati obstoječe delavke in delavce tako s plačilom kot tudi izboljšanjem pogojev dela. Na podlagi aneksov h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva so se plače zaposlenim že dvignile in se še dodatno povečujejo z januarjem in aprilom," dodajajo na ministrstvu. Na večini delovnih mest s področja socialnega varstva se bodo plače do aprila povečale za dva oz. tri plačne razrede.

In na ministrstvu za zdravje? Zavedajo se, kako izredno aktualen izziv so kadri v dolgotrajni oskrbi, ki je ne samo slovenski izziv, temveč izziv celotne Evrope. Med prednostnimi nalogami Direktorata za zdravstveno nego je uskladitev kadrovskih normativov na področju zdravstvene in babiške nege. V direktoratu bodo aktivno sodelovali pri vzpostavitvi integrirane dolgotrajne oskrbe. "Ta bo sledila potrebam stanovalcev/uporabnikov storitev v socialnovarstvenih zavodih, kot v domačem okolju, saj si prizadevamo, da bi starejši odrasli ostali čim dlje doma, onstran institucionalizacije." Vzpostavlja se novo ministrstvo, Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki bo prevzelo področje dolgotrajne oskrbe.