Beg zdravstvenega kadra: iz bolnišnice v trgovino

"Delo v bolnišnici je bilo triizmensko, delala sem ponoči, med vikendi po 12 ur. Dobesedno smo morali iz nič narediti čudež. Delo je psihično in fizično naporno, pogoji so slabi, pa četudi ima človek rad ta poklic." Tako o stiskah, ki jih je doživljala, pripoveduje zdaj že nekdanja medicinska sestra, ki želi ostati anonimna. Sedem let je bila medicinska sestra na ortopedskem oddelku v Splošni bolnišnici Novo mesto, z decembrom pa se je zaposlila v trgovini, Lidlu. "Delo je bilo res čedalje bolj naporno, zahtevali so od nas veliko stvari, tudi takšnih, ki niso bile v domeni nas, srednjih medicinskih sester. Delale smo delo fizioterapevta, delo diplomirane medicinske sestre, včasih smo morale biti tudi zdravnice. Pride čas, ko moraš začeti misliti nase in iti naprej s svojim življenjem." 

Delo v trgovini je sicer bolj fizično naporno, a manj psihično, glava je spočita. "To mi je trenutno res najbolj pomembno, ker v tem sistemu se zlahka izgubiš, se ne najdeš več. Ko delaš v zdravstvu, vedno misliš, da si nekaj pozabil, še nekaj prineseš domov. Pokličeš, če je vse v redu. Tukaj zaključiš delo, prideš domov in imaš prosti čas, čas zase." Ostaja pa v stisku z ljudmi, kar ji pomeni veliko, pa čeprav je pogosto časa le za pozdrav stranki, v bolnišnici morajo biti sestre na voljo bolnikom ves čas. "Pacienti znajo biti tudi zelo zahtevni, ne razumejo, da smo sestre samo ljudje in ne moremo vedeti vsega." 

Plačilo v bolnišnici in trgovini je skoraj enako, pravi sogovornica in prizna, da ni dodatkov, ki jih je v bolnišnici prejela za nočno delo, delo ob vikendih in praznikih. Z veseljem bi še naprej delala kot medicinska sestra, a od njih zahtevajo preveč, začne se že pri sami organizaciji. "Sestra preživi največ časa s pacienti, ob njih je prva in zadnja. Morali se bodo začeti zavedati, da zdravniki ne morejo delati brez medicinskih sester. Velikokrat je medicinska sestra preslišana." 

V javnih zavodih je hudo pomanjkanje kadrov s področja zdravstvene nege. Spomnimo: na določenih deloviščih je tudi več kot 40-odstotni primanjkljaj medicinskih sester. 

Podatki iz leta 2018 kažejo, da na bolnišničnih oddelkih v slovenskih bolnišnicah primanjkuje slabih 22 odstotkov zdravstvenih delavcev. Takrat je primanjkovalo 1150 diplomiranih medicinskih sester in 590 tehnikov zdravstvene nege. "Danes, po triletnem obdobju epidemije koronavirusne bolezni, so ti podatki še slabši in je po naših ocenah primanjkljaj še večji," ocenjuje Monika Ažman, predsednica Zbornice – Zveze. Predvideva, da na primarni ravni in v socialnovarstvenih zavodih manjka še vsaj toliko kadra. "Da bomo natančno vedeli, koliko kadra zdravstvene in babiške nege potrebujemo v zdravstvenem sistemu, je treba najprej sprejeti kadrovske standarde in normative, ki temeljijo na današnjih potrebah pacientov." 

Naslednja težava: pomanjkanje družinskih zdravnikov

Kritično pomanjkanje na področju družinske medicine hromi delovanje Zdravstvenega doma Ljubljana. Ljubljanski zdravstveni dom je v dveh letih zapustilo več kot 30 družinskih zdravnikov. Ljudje imajo otežen dostop do zdravnika. Spomnimo na prizore, ko so bolniki, nemalo starejših s kroničnimi boleznimi, čakali ponoči, v zgodnjem jutru, na mrazu, v upanju, da bodo dobili osebnega zdravnika. Po zadnjih podatkih je v Sloveniji 99.012 oseb brez izbranega osebnega družinskega, otroškega ali šolskega zdravnika. Če k temu prištejemo še 32.928 tujcev, za katere Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) sklepa, da uveljavljajo zdravstvene storitve zunaj Slovenije, število poskoči na 131.940. Najhuje je v Ljubljani, Mariboru in Ravnah na Koroškem, kažejo podatki ZZZS po območnih enotah. 

A kakšno je stanje v okoliških domovih? Nedaleč stran od Ljubljane, v Zdravstvenemu domu Medvode, pomanjkanja ni, zanimanja iz okoliških domov je veliko. Zakaj? Rajko Vajd, direktor doma, pojasni, "da je kadrovska politika v preteklih letih vodila k temu, da so bili odnosi med zaposlenimi dobri, zato so zaposleni radi prihajali v Medvode." Tudi sam je šest let kot družinski zdravnik delal v ljubljanskem zdravstvenem domu. 

Starostno se je ekipa v zadnjih 10 letih zamenjala, tako da je večina družinskih zdravnic mlajših. Kot pravi Vajd, je ustvarjen dober tim, ki odlično sodeluje. "Zelo pomemben tim so medicinske sestre, ki jih primanjkuje, ampak ko veje tako vzdušje v zdravstvenem domu, kjer je tudi podpora lokalne skupnosti in občine, potem so ta mesta hitro zapolnjena. Takoj, ko se kakšen upokoji, odide zaradi selitve ali pa kakršnih koli drugih razlogov." V zadnjih letih tako primanjkljaja nimajo, odprt imajo razpis za pediatra, ampak Rajko Vajd verjame, da bo v kratkem roku tudi to delovno mesto zapolnjeno. 

V primerjavi z zdravniki, zaposlenimi v ljubljanskem zdravstvenem domu, Vajd pojasni, da medvoški zdravniki opravljajo tudi hišne obiske, ki jih v mestnem delu ni. "Če gre za nujen hišni obisk svojega bolnika, ga zdravnik opravi v rednem času, vsi ostali morajo čakati na nadaljnje obravnave. Večina zdravnikov enkrat do dvakrat, nekateri tudi večkrat mesečno dežurajo, kar je bistveno več kot zdravniki v okoliških zdravstvenih domovih." 

Le še 11 odstotkov družinskih zdravnikov je dolžnih sprejemati bolnike

Pomanjkanje družinskih zdravnikov je značilno za celotno Slovenijo zaradi veljavne ureditve, kjer lahko družinski zdravnik odklanja paciente že pri 1.895 glavarinskih količnikih, kar je 23 odstotkov manj od trenutne povprečne obremenitve družinskega zdravnika, menijo na ZZZS. S tem se niso strinjali. Trenutno je le 11 odstotkov družinskih zdravnikov še dolžno sprejemati nove paciente, ker še ne presegajo 1.895 glavarinskih količnikov. 

Pomanjkanje je nekoliko večje v tistih zdravstvenih domovih, kjer se je večje število zdravnikov upokojilo oz. zapustilo svoje delovno mesto, zdravstveni dom pa ni uspel zagotoviti nadomeščanja, kar se je zgodilo v prestolnici. V ljubljanskem zdravstvenem domu bi potrebovali vsaj 10 družinskih zdravnikov. 

Tudi v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor je v ospredju pomanjkanje zdravnikov, pojasnjuje Aleksander Jus, pomočnik direktorja za zdravstveno nego. "Razlogi so povsem različni, zdravniki najpogosteje odhajajo med koncesionarje, kader zdravstvene nege pa predvsem v tujino, v Avstrijo, saj je Maribor zelo blizu meje z Avstrijo. Ogromno ljudi vsako leto hodi delati čez mejo in zato v našem zdravstvenem domu opažamo, da nam je začelo primanjkovati kadra." Trenutno imajo v Mariboru pet zdravnikov družinske medicine premalo, dva pediatra in enega ginekologa. 

V ZD Kranj imajo trenutno odprt in velikokrat ponovljen razpis za pet zdravnikov družinske medicine, dva pediatra, dva rentgenologa, dva zobozdravnika in oftalmologa. "Letos smo zaradi upokojitev ostali brez dveh družinskih zdravnikov, vendar pa tudi uspešno zaposlili tri nove specialistke, štiri zdravnice pa so bile na porodniškem dopustu. Odsotnosti delno nadomeščamo s pogodbenimi zdravniki," pojasnjujejo iz Osnovnega zdravstva Gorenjske.  

V ZD Krško imajo ta hip dovolj zdravnikov družinske medicine, premalo pa na drugih področjih. Razpise ponavljajo ves čas. "Ker kadra na trgu delovne sile ni, smo po večini neuspešni," pravi direktorica Tatjana Fabjančič Pavlič. V Grosupljem specializanti družinske medicine ostajajo v domu, zato trenutno ne iščejo novih zdravnikov. V zadnjem letu pa ni odšel noben zdravnik. Kolikor je direktorici Štefki Zaviršek znano, so vzroki za odpovedi v drugih zavodih predvsem preobremenitev. "Marsikje, tudi pri nas, družinski zdravniki istočasno z rednim ambulantnim delom enkrat do dvakrat tedensko izvajajo tudi nujno medicinsko pomoč in zunaj rednega delovnega časa dežurajo, kar je vse zelo obremenjujoče."

V ZD Domžale nimajo pomanjkanja družinskih zdravnikov, saj se je pri njih zaposlilo tudi nekaj zdravnikov iz ljubljanskega doma. Sicer jim primanjkuje logopedov, pulmolog, klinični psiholog ...

'Skrbi nas sindrom izgorelosti'

Nič drugače ni v Zdravstvenem domu Nova Gorica, tudi tam imajo izrazito pomanjkanje družinskih zdravnikov. "Stiska, ki smo jo doživljali in nanjo aktivno opozarjali odločevalce zadnjih 15 let, je eskalirala v prejšnjem letu, ko sta nas nepričakovano zapustili še dve družinski zdravnici. Pričakovano pa se je upokojila še koncesionarka na področju družinske medicine. To pomeni dodatno slabšo oskrbo naših prebivalcev," pravi pediatrinja in strokovna vodja doma Eva Brecelj. Trenutno tam primanjkuje pet družinskih zdravnikov. "Kot zavod vidimo, da so naši zaposleni, tako zdravniki kot medicinske sestre, utrujeni in nas skrbi sindrom izgorelosti."

Pričakuje, da se bo situacija še poslabšala. V naslednjih letih se bo na njihovem koncu namreč upokojilo skupaj 12 družinskih zdravnikov. Del jih je zaposlenih v zdravstvenem domu, drugi so koncesionarji. "To pa za ljudi ne pomeni nobene razlike, če se zdravnik upokoji, potem je problem enak, ne glede na to, ali je bil zaposlen v javnem zavodu ali je koncesionar."

Zavodi kader iščejo na Balkanu, edina možnost je Bosna in Hercegovina

Zato poskušajo, tako Eva Brecelj, kot zavod aktivno iskati nove družinske zdravnike. "Trenutno imamo tri specializante družinske medicine, ampak ti trije mladi kolegi ne bodo mogli zamenjati vseh ostalih 12 zdravnikov, ki se bodo upokojili." Ker prostih zdravnikov na slovenskemu trgu ni, jih iščejo po bližnjih državah. Bosna in Hercegovina je še edina možnost, svari Eva Brecelj. "Iskali smo kolege v Srbiji, vendar so jim v lanskem letu dvakrat dvignili plače, zato slovenski trg dela zanje ni več zanimiv."

Trenutno imajo zaposleno pediatrinjo iz Srbije. Postopek, po katerem se zdravniku priznajo delovne kvalifikacije, je po besedah Eve Brecelj zelo dolgotrajen, zato so napeli vse napore, da so postopke izpeljali. "Zanimivo, kolegica je pridobila odločbo ministrstva za zdravje, da sme začeti s postopkom, ki je predpisan od ministrstva za priznavanje že pridobljene kvalifikacije na področju zdravstva, vendar je morala počakati še mesec dni, ker je toliko časa trajal postopek pridobivanja dovoljenja za bivanje v Sloveniji. Zdravnica je sredi oktobra vsa dovoljenja dobila, se pri nas zaposlila in zdaj opravlja kroženja po predpisanem programu. V novembru se nam bo pridružila in bo nosilka nove pediatrične ambulante." 

V Krškem je na usposabljanju ena specialistka pediatrije iz Bosne in Hercegovine, zaposleno imajo eno zobozdravnico in pripravnico biokemije s Hrvaške. Že pred časom so v Kranju iz Balkana zaposlili tri družinske zdravnice. Nove zdravnice so prevzemale paciente, ki so v vmesnem času ostali brez osebnega zdravnika, za nekatere so začasno uredili nadomestno ambulanto. Iz tujine so zaposlili dva specializanta družinske medicine. Lani je iz Srbije prišla ginekologinja, od tam v kratkem prihaja tudi oftalmolog. 

Za družinsko medicino vedo že vsi, za pedopsihiatrijo pa ne

Ko govorimo o pomanjkanju družinskih zdravnikov, je po mnenju Eve Brecelj pomembno izpostaviti tudi druga področja, kjer primanjkuje kadra. "Trenutno imamo glede na število otrok približno dve in pol pediatrični ambulanti premalo. Imamo dve specializantki, tako da računamo, da bomo v nekaj letih dostopnost naših goriških otrok in mladostnikov do zdravnika povečali." 

A bolj jo skrbi pomanjkanje pedopsihiatrov. "V času epidemije je pogostost duševnih motenj in stisk pri populaciji, tudi pri otrocih in mladostnikih, izrazito porasla. Potreb je izjemno veliko, pri nas imamo zaposleno eno specialistko, ki ima trenutno zdravstvene težave, zato dela krajši delovni čas, medtem ko se je področje, ki ga pokriva, razširilo še na Idrijo zaradi upokojitve pedopsihiatrinje na njihovem območju," pravi Eva Brecelj. Tukaj jim prihaja na pomoč Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov – to so psihologi, klinični psihologi, posebej usposobljena medicinska sestra, delovni terapevti.

'Čudi me, da se vsi čudimo, da manjka družinskih zdravnikov'

Polona Campolunghi Pegan, ki kot družinska zdravnica skrbi za stanovalce dveh domov starejših, se čudi, da se vsi čudimo pomanjkanju družinskih zdravnikov, saj so zdravniki sami na te probleme začeli aktivno opozarjati že več kot desetletje nazaj. "Dostikrat smo tudi klicali na pomoč, a se do sedaj kaj bistvenega ni spremenilo. Žal mi je, da se stvari začnejo spreminjati šele zdaj, ko smo dejansko priča tako kritični situaciji, kot jo gledamo sedaj v Ljubljani."

Poznamo številne nove terapevtske metode, nove diagnostične metode, kronične bolezni, ki so se prej vodile na sekundarnem nivoju, sedaj jih vodijo osebni zdravniki na primarnem nivoju. "Praktično vsi ministri zadnjih 12 let so bili seznanjeni, da na terenu zaznavamo, da so razmere problematične. Vsi odločevalci so imeli demografske številke o starajoči se družbi in starajoči se populaciji zdravnikov. Ve se, da medicina napreduje, da je življenjska doba daljša, da ljudi ne moremo zdraviti na enak način kot pred 30 leti," dodaja. 

Ugled javnega zdravstva se razgrajuje pred našimi očmi

Zdravnica, ki dela na primarni ravni, a želi ostati anonimna, pravi, da težko gleda, "kako se ugled sistema javnega zdravstva razgrajuje pred našimi očmi." Razume ogorčenje pacientov, ki nimajo izbranega zdravnika ali do njega ne morejo. A v stiski so tudi zdravniki, pravi. "Ker svojim pacientom ne moremo vselej dati tistega, za kar smo prepričani, da jim pripada. Se pa trudimo. Poznam kolege, ki popoldansko ambulanto začnejo sredi dopoldneva in jo zaključijo pozno zvečer, zato da pacientom, ne le svojim, zagotovijo vsaj najnujnejše."

Sužnji administracije

Glede na to, da na trgu dela specialistov družinske medicine ni, da jih tudi iz drugih balkanskih držav težko pridobivajo, je prva stvar, ki se Evi Brecelj zdi, da bi nekoliko povečala dostopnost pacientov do zdravnika, reorganizacija dela v smislu prenosa določenih kompetenc zdravnika na drugo zdravstveno osebje. "Predvsem gre za administrativna opravila in na drugi strani za digitalizacijo, ki bi prihranila zdravnikov čas, da bi se sami veliko lažje posvečali pacientom." 

Polona Campolunghi Pegan pravi, da administrativna opravila nikakor ne zahtevajo njenega zdravniškega znanja, celo več, niti znanja srednje medicinske sestre. Zato je nujna radikalna debirokratizacija."Nekje eno do dve uri na dan porabim zgolj in samo za klike. V običajni ambulanti družinske medicine pa je tega še celo več. Če računamo, da je nekje 1000 ambulant družinske medicine in da se tri ure dnevno ukvarjajo z vnosom teh podatkov, je tukaj ena enormna rezerva."

Domska populacija se stara, v povprečju je starejša od 80 let, potrebujejo zahtevno nego in bolj pogoste zdravniške obravnave. "Naše orožje in orodje je čas in znanje, samo znanje ti pa ne pomaga, če ga nimaš kdaj uporabiti," dodaja Campolunghi Pegan. A bistveno je, dodaja, da se doseže nek družbeni politični konsenz o tem, zakaj želimo imeti svoje zdravnike, zakaj jih izobražujemo, zakaj jih konec koncev plačujemo. "Delamo na računovodskih programih in ti programi nam niso v pomoč, ampak smo mi sužnji teh programov."  Za primer: za izpolnitev obrazca za bolniški stalež porabijo zdravniki nekaj minut, en elektronski podpis, dve preverjanji zavarovanja pacienta in okoli deset klikov z miško. 

Zaradi obremenitev, razmer in delovnih pogojev je družinska medicina postala nezanimiva, pravi Rajko Vajd, zato je potrebna širša reorganizacija. "Mahanje z nekimi višjimi plačami in pa kazanje, ko se nekaj odobri, da gre zdravnikom samo za denar, je kontraproduktivno in na ta način družinske medicine ne bo mogoče ojačati v Sloveniji." 

Čas za uvajanje sprememb je bil pred 20 leti

Polona Campolunghi Pegan meni, da je bil čas za uvajanje sprememb pred 20 leti. Zakaj? "Ker če se je vsa družba spremenila, se bi moral spremeniti tudi zdravstveni sistem. Ne more biti zdravstveni sistem nek nespremenljivi otok sredi spreminjajoče se družbe." Meni, da bomo rešitve poiskali na način, če bomo mlade vprašali, kaj si želijo, da bodo v sistemu ostali. Samo tako bomo imeli kakovosten primarni nivo. "In to je največji vložek v naš zdravstveni sistem, saj je primarni nivo temelj. Hitra diagnostika, dobro vodenje bolezni, preventiva, vse to je pogoj za to, da nimamo potem zloma na urgencah, prezasedenih bolnišnic in predolgih čakalnih dob," dodaja.

En evro v preventivo se lahko vrne desetkrat 

Stroškovno najučinkovitejše je, da se stvari uredijo v okolju bivanja bolnika samega, meni Vajd. "Mogoče se to začasno ne vidi v prilivu bolnikov v bolnišnico, vendar na dolgi rok, če preventiva od kardiovaskularne do referenčnih ambulant 'počepne', pomeni, da bomo čez 10 let imeli več kroničnih bolnikov, več rakavih bolezni, ker bodo neprepoznane in ne bodo pravočasno zdravljene. Veste ta slogan: en evro v preventivo se vam lahko vrne 10-krat." Če bi se torej okrepil primarni nivo, bodo čez leta bolnišnice manj obremenjene. 

Osebni stik je ena od bistvenih stvari v družinski medicini

In zakaj se mladi odločajo za specializacijo družinske medicine? Andraž Arzenšek vidi prednost družinske medicine v zelo širokem področju, saj da lahko delaš skoraj vse v okviru primarne ravni in izbereš smer, v katero se boš bolj poglobil. "Dan ni enak dnevu. Osebni stik je ena od bistvenih stvari v družinski medicini in tudi kontinuirano sledenje posameznika ter grajenje odnosa med zdravnikom in pacientom." Andraž družinsko medicino specializira tretje leto v Diagnostičnem centru Šentjur. V centru, ki ima koncesijo na področju družinske medicine in medicine dela, prometa in športa, je v 6. letniku opravil prakso, kjer sta se z mentorico zelo povezala. "Zaupam ekipi, delo v takšnem okolju je odlično."

In kje vidi rešitve? "Vsi, ki delamo v družinski medicini, si želimo, da bi imeli več časa za pacienta, za pogovor, za grajenje odnosov." Prepričan je, da bi plačilo moralo odražati raven odgovornosti, ki jo prevzemaš v ekipi. "Je pa res, da so plače, predvsem medicinskih sester, zelo nizke v javnih zavodih, sploh na začetku karierne poti in posledično verjetno ni tako privlačno za zaposlitev." 

Mladim moramo zagotoviti bolj fleksibilna delovna mesta, ker mladi na delovne pogoje, ki jim ne bodo všeč, ne bodo pristajali, meni Campolunghi Pegan. "Ni treba, da odkrivamo neko toplo vodo. Obstajajo države, kjer so zelo uspešni modeli, seveda jih ne moremo avtomatsko prenesti v naše okolje, ampak lahko pa veliko pametnega od tam vzamemo."