Ali visoko obdavčeno delo v Sloveniji povzroča beg možganov?

Jure Vrhunc je odšel v tujino, kjer se je šolal na londonski poslovni šoli, sedaj pa se ukvarja s poslovno preobrazbo v podjetju Jaguar Land Rover v Veliki Britaniji. Razlogov za odločitev o selitvi iz Slovenije je več, pravi, bili so tako osebni kot finančni, predvsem pa se je odselil zaradi več priložnosti. "Ljudje, ki smo zunaj meja naše države, lahko izbiramo med širšo paleto podjetij, slovenska podjetja bi morala konkurirati ne le lokalnim, ampak svetovnim podjetjem, kar je lahko malo težje. Ker bi podjetja s samo plačo težje konkurirala, bi lahko več naredili pri obdavčitvi." V finančnem svetu, v katerem deluje, so zelo pomembne finančne iniciative, v smislu instrumentov, ki jih države izvajajo. "Seveda je davke treba plačevati, od davkov država živi, zaradi tega so v Skandinaviji tako visoki davki in visoka kakovost življenja. Primeri Italije, Danske in Portugalske so kratkotrajna mamila za privabljanje kapitala in delovne sile za določen čas." 

Koliko so obremenjene slovenske plače?

Slovenske plače so med bolj obremenjenimi med državami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki vsako leto izračunava t. i. davčni primež, delež, ki ga imajo v povprečni bruto plači prispevki delodajalca in zaposlenega ter dohodnina. Kaj so pokazali izračuni? 

Glede na davčni primež se Slovenija uvršča na šesto mesto med državami OECD (dve mesti slabše kot prejšnji dve leti). Lani smo imeli 43,6-odstotno obremenitev dela, izračun se nanaša na samsko zaposleno osebo. V povprečju je bil lani davčni primež v državah OECD 34,6-odstoten, v EU (v 22 državah, ki so tudi članice OECD) pa 41,3-odstoten. Tilen Božič, državni sekretar na Ministrstvu za finance se strinja, da je obdavčitev dela previsoka. "Bo treba premisliti, kako ga preoblikovati, da bo bolj privlačen." OECD Sloveniji priporoča, da zmanjša davčno obremenitev.

Prav tako se je treba zavedati, da je obremenitev plač in kapitala kot proizvodnih faktorjev v Sloveniji nižja kot v povprečju EU, pravi ekonomist Jože P. Damijan. "Pri obremenitvi plač so primerjalno pri nas močneje obdavčene samo najvišje plače, plače zelo ozkega kroga najbolje plačanih ljudi, medtem ko je obremenitev ostalih plač precej podobna obremenitvi plač v sosednjih državah, npr. v Avstriji. Najnižje plače so obdavčene celo manj, ker imamo možnost dodatnih izplačil (regres, prehrana, prevoz), ki so skoraj neobdavčene in pri nižje plačanih osebah lahko predstavljajo tudi do tretjino prejemkov. Večine teh ugodnosti v sosednjih državah ni oziroma ti prejemki niso tako davčno ugodno obravnavani."

Zakaj se Slovenci odločijo za delo v tujini? 

V Društvu Vtis, ki je društvo v tujini izobraženih Slovencev, se pogovarjajo, kaj so razlogi, da se ne vrnejo nazaj. Pravijo, da imajo tuje države določene spodbude, ki jih primamijo, velik faktor pa je, koliko ti od plače ostane. "Recimo plača za to, kar jaz trenutno delam v Londonu ali Dubaju, je enaka, ampak v Dubaju ni nič davka, tukaj je pa 40-odstotni, je torej samo končno izplačilo precej nižje. Če primerjam s Slovenijo, bi bila plača precej manjša, vsaj trikrat, pa še davek je večji," pove Jure Vrhunc. Nekatere druge države – Danska in Italija – imajo instrumente, ki spodbujajo vračilo izobraženih kadrov domov. 

Tudi potem ko sešteje vse življenjske stroške, vključno z absurdno visokimi cenami nepremičnin v Londonu, mu tam ostane mnogo več, kolikor mu je prej v poklicu, ki ga je opravljal po univerzitetni izobrazbi v Sloveniji, pravi. In kaj bi bil razlog za vrnitev? "Finančne iniciative so vedno tiste, ki privabljajo kapital in največ se da narediti na davčnih stopnjah. To so lahko začasne odredbe, ni treba da so dolgotrajne, to je lahko iniciativa za tri ali pet let. Dovolj, da podjetniki pridejo v Slovenijo in potem s plačo konkurirajo svetovni sili." 

Na račun dobimo Slovenci manj od povprečja OECD

Slovenski zaposleni s povprečno plačo in brez otrok domov odnese 65,5 odstotka svoje bruto plače, medtem ko je povprečje v OECD 75,4 odstotka. Povprečen zaposleni Avstrijec dobi izplačano 66,8 odstotka svoje bruto plače – 1,3 odstotne točke več kot povprečni Slovenec. 

Največji delež k davčnemu primežu v Sloveniji prispevajo prispevki za socialno varnost, saj zajemajo v stroških dela prispevki delojemalca 19 odstotkov, prispevki delodajalca 13,9 odstotkov in dohodnina 10,7 odstotkov. Danska ali Švedska sploh nimata davčnih obremenitev iz naslova socialnih prispevkov, a imata na drugi strani bistveno višje obdavčitve dela z dohodnino.

Najvišja bruto plača v Luksemburgu, najnižja na Madžarskem

V letu 2021 je bila najvišja bruto in neto letno plača v Luksemburgu: čez 67 tisoč evrov bruto in skoraj 46 tisoč evrov neto za samsko osebo brez otrok s povprečno plačo delavca v gospodarstvu. V Sloveniji je po podatkih OECD letna bruto plača znašala dobrih 22 tisoč evrov, letna neto plača pa blizu 15 tisoč evrov.

Največ Slovencev v Avstriji in Nemčiji

Vsekakor je kakovost življenja, kot je v skandinavskih državah, privlačna. "Moj znanec je živel na Danskem in je rekel, da sistem tako dobro deluje, da javni sistem zdravstva boljše deluje od zasebnega. Kar je ob kakovosti življenja, ki jo človek pridobi z bivanjem v takšnem okolju, privlačno," pripoveduje Vrhunc. Ob tem poudari, da možnost vrnitve v Slovenijo vedno ostaja odprta. "Gotovo vsak v tujini izobražen Slovenec pomisli, da bi se kdaj vrnil domov. To so resne življenjske odločitve, ljudje ne gledamo samo skozi davčne stopnje, tukaj so še osebni razlogi."

V Eures, evropski mreži zavodov za zaposlovanje, ocenjujejo, da največ slovenskih državljanov dela v Avstriji in Nemčiji. Za Slovenijo pomembni izvozni partnerici Nemčija in Avstrija ostajata na drugem in tretjem mestu z 48,1- oziroma 47,8-odstotno obremenitvijo dela. "Če gledamo Nemčijo ali Avstrijo, je davčni primež tam višji. Davčni primež se gleda pri povprečni plači. Ključna težava v naši državi je izjemna davčna kompresija. Veliko ljudi je skoncentriranih na ali pa okoli minimalne plače. Mi smo srednji ali višji razred nekako po poti izgubili. Tega se da naslavljati preko rasti dodane vrednosti v gospodarstvu, na zahtevnejših delovnih mestih, v nekih produktih in storitvah, ki bodo prinašale več denarja, zato da se bo delavce lahko tudi boljše plačalo. V okviru tega mora potem država tudi slediti," pravi Tilen Božič. V Evropi ima sicer najmanjši davčni primež Švica (22,8 odstotka), v Evropski uniji pa Irska (34 odstotkov). 

Zaželene so še Švica, Italija, po brexitu Nizozemska, Irska in skandinavske države. Za svoje delo si je Švedsko izbrala tudi Jana Bizovičar, ki zadnjih osem let v švedski univerzitetni bolnišnici dela kot inženir radiologije. Ko sem diplomirala, je bilo težko najti službo. "Tujino sem si želela izkusiti že od nekdaj." Davki so visoki, vendar ne tako visoki kot v Sloveniji, ocenjuje. "Na svoj dohodek plačaš okoli 30 odstotkov, je pa različno od občine do občine. Tisti, ki imajo višje dohodke, pa plačajo še državni davek."

"Osnovna plača je določena z individualnimi pogodbami, en del pa si mora vsak sam izpogajati z delodajalcem. Nimajo vsi enakih plač, vsako leto dobimo tudi malo povišice, je pa seveda odvisno, kako delaš." Pravi, da življenje na Švedskem ni tako drago, seveda je odvisno od tega, kje živiš. "Tudi stroški niso bistveno višji, kar se tiče hrane in elektrike, sicer je gorivo dražje. Stanovanja so zelo draga, odvisno od tega, kje bi ga rad imel. Je pa veliko najemniških stanovanj, ki jih lahko najameš za vse življenje." 

Ko se primerjamo z drugimi državami, ne smemo posploševati, pravi Božič. "Če posplošujemo, bi rekli, da gre večinoma za beg možganov v države z večjim davčnim primežom. S tem bi naredili miselno napako in zavajali. Treba je pogledati vse okoliščine. Če imate v Sloveniji majhne otroke, je pomembno, da imate relativno poceni dostop do vrtcev. V Švici stanejo okoli 2.000 frankov (oziroma okoli 1990 evrov) na mesec. Ko vse to vzamemo v zakup, vidimo, v kakšnem gmotnem položaju je lahko oseba."  

Nekonkurenčni pri bolje plačanih delovnih mestih?

Pri podpovprečnih in povprečnih zaposlenih ne odstopamo od povprečja, smo pa nekonkurenčni na bolje plačanih delovnih mestih, pravi ekonomist Anže Burger. "Mladi, ki so visoko izobraženi, imajo priložnosti po celi Evropi, celem svetu in so veliko manj navezani na domovino, kot so bile prejšnje generacije. Moramo biti pazljivi, da ne prihaja do bega možganov. To lahko naredimo samo, če ustrezno davčno razbremenimo tudi ta ključni segment trga dela." Te bolj produktivne zaposlitve pa so vir dolgoročnega napredka v podjetjih. "Če hočemo postati konkurenčni na mednarodnem področju in pridobivati posle z višjo dodano vrednostjo, moramo ustrezno nadgraditi mobilen, konkurenčen in visoko izobražen kader."

"Nadpovprečne plače imajo predvsem visoko usposobljeni zaposleni, ki so najbolj produktivni in ustvarjajo višjo dodano vrednost," menijo v Združenju Manager. Prav ti, ki jih potrebujemo, da bi naslovili največje izzive v slovenskem gospodarstvu, višjo rast produktivnosti. Slovenija po produktivnosti za evropskim povprečjem zaostaja za skoraj 20 odstotkov, Avstrija je imela leta 2019 za kar 43,5 odstotkov večjo produktivnost, dodane vrednosti na zaposlenega in konkurenčnosti. Slovenija je lani na lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD padla za pet mest na 40. mesto med 64 državami. Prehitevajo nas tudi države, kot so Estonija, Češka, Litva in Latvija, ki so imele v 90. letih mnogo slabše izhodišče. "Zaradi vsega naštetega Slovenija potrebuje razvojno naravnano davčno politiko," dodajajo. S tem bi bili posledično tudi bolj privlačni za tuje investicije in bi lažje ustavili beg možganov iz Slovenije.

Ekonomist Sašo Polanec pravi, da je zelo težko kazati s prstom samo na davke. "Če se recimo Slovenija primerja z Avstrijo, ni problem v davčnih stopnjah, ampak je v njihovi višji produktivnosti. Motiv za odhod v drugo državo je pogosto v bistveno višjih že samih bruto dohodkih. Mogoče tudi obdavčitev prispeva del k temu, ampak glavni motiv je drugje in ne v davčnih stopnjah." 

Pri motivaciji za odhod v tujino govori tudi iz lastnih izkušenj. "Mene je motiviralo predvsem, da si naberem dodatne, drugačne delovne izkušnje. Ni nujno, da bi jih zavrli z davčnim sistemom. Ta odzivnost je bistveno manjša pri delu, mogoče je večja pri mladih kot starejših. Lahko bi pa tudi rekli, če gredo mladi za nekaj let nabirati izkušnje v tujino, nato pa se vrnejo, je to za Slovenijo odlično, ker gre za prenos znanja. Jaz teh stvari ne vidim tako negativno, kot se prikazujejo." 

Morda je smiselna še razvojna kapica, pove Damijan, to je razbremenitev plač prek omejitve socialnih prispevkov navzgor v segmentu razvojnih kadrov (inženirjev itd.). "Vendar je to izjemno težko implementirati, saj je težko identificirati, kdo spada v ta segment. Če bi ciljali zgolj na kadre z bruto plačo med denimo 3.500 in 5.000 evrov, bi od tega imeli korist vsi, ki so v tem segmentu plač in prihajalo bi do številnih anomalij."

Skandinavci dosegajo visoko dodano vrednost na zaposlenega

V Skandinavskih državah imajo močno socialno državo, kar pomeni visoke prispevke za zdravstvo, pokojnine, dohodnino in tako posledično visoke plače. V teh državah imajo najvišjo davčno obremenitev plač. Toda prav zaradi visoke davčne obremenitve plač in visokih plač, so v skandinavskih državah že pred desetletji prestrukturirali gospodarstvo v smeri proizvodov z višjo dodano vrednostjo. "To pomeni, da so zaprli tekstilno industrijo in druge industrijske dejavnosti, ki so temeljile na nizki ceni delovne sile in proizvajajo zgolj proizvode, ki prenesejo visoke plače," pravi Damijan. "Danes proizvajajo samo tekstilne izdelke s tehnološko sodobnimi materiali in visoko dodano vrednostjo. Za razliko od tega se je naša Mura z lohnarbeitom obdržala vse do 2010, naprej pa stroškovno ni več šlo. Če bi se pravočasno prestrukturirala – kot denimo italijanska, nemška ali švedska tekstilna podjetja – v smeri visoke mode, prodaje pretežno izdelkov z lastno blagovno znamko in z visokimi cenami, bi še danes lahko obstajala in dajala dvojne plače šiviljam v Prekmurju."

Med podjetji hud boj za visoko izobraženi kader

Borut Čeh, direktor visokotehnološkega farmacevtskega in biotehnološkega podjetja Labene, ki se ukvarja s testiranjem, razvojem zdravil in razvojem metod v analitiki, zaposluje večinoma slovenski kader. Med prek 100 zaposlenimi je okoli 20 odstotkov doktorjev znanosti. Na pozicijah, ki potrebujejo dodano vrednost in visokotehnološko znanje, so jih iskali po tujini, bodisi Slovence bodisi tujce. "Če bo Slovenija želela narediti preboj v družbo znanja, o kateri se govori že 15 let, bo potrebovala visokotehnološka podjetja. Jaz lahko govorim za biotehologijo in farmacijo. Imamo eno farmacevtsko fakulteto, dve medicinski fakulteti, eno biotehniško, že slovenski kadri in Slovenci v tujini ne bodo dovolj, morali bomo tekmovati z drugimi državami, da privabimo kadre iz celega evropskega bazena, če ne, razvoj ne bo mogoč." 

Zato Čeh meni, da bi morali plače višje izobraženega kadra manj obdavčiti, da lahko delodajalci ponudijo podobno plačilo ljudem, ki pridejo sem z znanjem. "In glavna ideja ni, da bo delodajalec plačal manj davka. Ko imaš ti dva ali tri ključne kadre, ti kadri lahko naredijo okolje, kjer produciraš znanje. Kadri, ki prihajajo iz univerze, in kadri, ki mogoče niso delali v takih visokih panogah v tujini, se hitro tega naučijo in naenkrat postajamo družba znanja, ki to implementira v tehnologijo, nato pa še v ekonomijo." 

Strošek delodajalca Čeh pojasni: "Če gledamo plačo, je bruto ena to, kar dobi delavec, država odšteje davek in potem na to gre še bruto dve od dela, ki ga mora dati delodajalec. Če je v višjem plačilnem razredu, je bruto dve 50 odstotkov. Meni je dobro poznan primer iz Anglije, kjer je to nekje med 15 in 25 odstotki vse skupaj. Če hočemo mi Slovenca, ki je delal v biotehnološkem ali farmacevtskem podjetju, iz Anglije privabiti sem, imamo težavo, ker nas bo stal več in bomo nekonkurenčni." Na Portugalskem bo dobil več, ker je manj obdavčen, zato se bo verjetno odločil za življenje tam. 

Imamo torej tri probleme, pravi Čeh. Prvi je ta, da se bodo podjetja lahko soočala s tem, da zaradi pomanjkanja kadra ne bodo mogla delati v Sloveniji in bodo šla v sosednje države. "To pomeni, da država ne bo pobrala davkov, ne bo zaposlitev. Drugi problem je, da težko privabimo kadre. Ob isti bruto plači ima on nižjo neto plačo. Tretji problem je, da kadri, ki so v Sloveniji, razmišljajo, da gredo v tujino, ker imajo boljše finančne pogoje." Labena ima sedem pisarn po jugovzhodni Evropi, sicer pa vso dodano vrednost ustvarijo v Ljubljani, zato se ne nameravajo seliti, pravi Čeh. 

V Slovensko-nemški gospodarski zbornici so pripravili izračune obdavčitve slovenskih plač v primerjavi z Nemčijo in Avstrijo. "Za 2300 in 3700 evrov bruto plače moramo v Sloveniji v povprečju plačati za 300 do 400 evrov več dajatev," je dejala direktorica zbornice Katja Stadler.

Kakšne spodbude za privabljanje kadra imajo v drugih državah?

Za privabljanje visoko izobraženega kadra države med seboj tekmujejo z uvajanjem določenih ugodnosti. "Portugalska je uvedla nov način obdavčevanja vseh evropskih državljanov, ki imajo visoko dodano vrednost in se preselijo kot rezidenti na Portugalsko. V desetih letih od preselitve imajo 20-odstotno dohodnino pod pogojem, da so bili več kot pet let izven Portugalske. Primer Grčije, ki ima poseben sistem za privabljanje mladih perspektivnih kadrov, in Danske, ki ima posebno zakonodajo tudi za Dance, ki so v tujini in se dodatno šolajo, delajo doktorat in bi se želeli vrniti na Dansko, pa tudi manjšo obdavčitev za raziskovalce za ta razvoj," pove Čeh. 

Država mora tukaj delovati stimulativno, pravi Božič, vendar z roko v roki z gospodarstvom, ki mora narediti svoje, prevzemati projekte, ki so na poti v digitalizacijo, robotizacijo, avtomatizacijo ... "Tisti, ki dejansko povečujejo dodano vrednost. Tukaj ni miru ne za državo ne za delavce, posebej pa ne za delodajalce."