Gospodarsko ministrstvo Zdravka Počivalška javnosti ne želi posredovati končnega poročila o celotni drugi fazi domnevno koruptivnega projekta SRIPT, ker poteka predkazenski postopek in bi z razkritjem škodovali izvedbi postopka. Kljub temu nam je uspelo izvedeti, da avtorska dela niso bila opravljena. Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ni predložila nobenih ustreznih dokazil za avtorske pogodbe, na osnovi katerih bi lahko presojali upravičenost izplačil. Po nekaterih neuradnih informacijah je Pivčeva nezakonito zaslužila dvakratnik javno objavljenega zneska. Ali to drži? Ministrica se ni odzvala.
*Po objavi članka nam je ministrica posredovala naslednje sporočilo: "O končnem poročilu nimam nobenih informacij in tudi projekt in oddajanje poročil in dokazil je še vedno v teku. Končno poročilo ni namenjeno zunanjim izvajalcem, ampak TGZS. Zato so oni kontakt, ki ga prejmejo in obravnavajo ter po potrebi komunicurajo z izvajalci. Ne MGRT."
Pivčevi ni uspelo dokazati dejansko izvedenega dela in števila porabljenih ur
Kmetijska ministrica in predsednica DeSUS Aleksandra Pivec je bila kot zunanja strokovnjakinja za projekt Strateško razvojno-inovacijskega partnerstva za trajnostni turizem (SRIPT) izbrana 27. julija 2017, izjavo o delu na projektu pa je podpisala 8. avgusta 2017. Na osnovi tega sklepa je s takratno direktorico Turistično-gostinske zbornice Slovenije (TGZS) Klavdijo Perger podpisala 10 avtorskih pogodb, zadnjo 16. avgusta 2018, septembra je postala kmetijska ministrica. Večino pogodb, devet, je podpisala v času, ko je bila državna sekretarka na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Že novembrsko končno poročilo preverjanja na kraju samem razkriva "neupravičena izplačila sredstev in sum storitve kaznivega dejanja goljufije" in pod vprašaj postavlja avtorsko delo Pivčeve, torej da naj bi prejela plačilo za delo, ki so ga opravili drugi. Pivčeva bi morala, kot so zapisali v pogodbe, izdelati strokovne podlage, metodologije in podobna gradiva, a Pivčeva oziroma zbornica nista dokazali, da je to res.
Po naših zanesljivih informacijah k poročilu administrativne kontrole, torej zadnji avgustovski reviziji MGRT, Pivčeva oziroma TGZS tudi "ni predložila nobenih ustreznih dokazil za avtorske pogodbe, ki bi dokazovali dejansko izvedeno delo in število porabljenih ur po posamezni aktivnosti, na osnovi katerih bi lahko presojali o upravičenosti izplačil".
Sta med tremi, ki naj bi nezakonito zaslužili 160 tisočakov, Brumen in Maravić Uranova, zoper katera je MGRT že novembra tožilstvu naznanil sum kaznivih dejanj?
Po naših neuradnih informacijah je bila med tremi, ki naj bi nezakonito zaslužili 160 tisoč evrov, ob Pivčevi tudi Boštjan Brumen, dekan Fakultete za turizem Brežice, in Maja Uran Maravić s Fakultete za turistične študije Portorož. Zoper Brumna in Uran Maravićevo je sicer že lani gospodarsko ministrstvo naznanilo sum kaznivih dejanj.
Na vprašanje, ali sta seznanjena s končnim poročilom, sta zatrdila, da ju o tem ni obvestil nihče, in poudarila, da sta avtorsko delo opravila pošteno, zato zavračata očitke o nezakonitih zaslužkih. Doslej ju ni še nihče od organov pregona povabil na razgovor, sta pa dokazila posredovala zbornici.
"Sama sem bila avtorica vsega, pisala sem poročila in jih oddala zbornici, zato nisem storila nič nezakonitega. Žal je v tej zgodbi preveč naključij," je zatrdila Uran Maravićeva.
Brumen pa, da čaka preiskovalce, ki jim bo lahko pojasnil svojo resnico. "Napisal sem 1700 strani dolgo poročilo, za vsem stojim, zato ne vidim razloga, da so zoper mene naznanili sum kaznivega dejanja. Imam čisto vest."
Ob tem spomnimo, Brumen je bil dvakrat pogojno obsojen, ko naj bi kot tajnik mariborske univerze ponarejal poslovne listine za več kot 300 tisoč evrov in zlorabil položaj, ko naj bi omogočil brezplačne smučarske počitnice univerzitetne elite na Kopah. Z mariborskega okrožnega sodišča sporočajo, da "je Višje sodišče v Mariboru sodbo razveljavilo in obtožnico zavrglo. Vrhovno državno tožilstvo je vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti." Brumen pa je zatrdil, da je zadeva tik pred zastaranjem.
Z murskosoboškega sodišča pa nam sporočajo, da je tudi "obsodilna sodba, v kateri je bil obdolženi Boštjan Brumen obsojen na štiri mesece zapora s preizkusno dobo enega leta, po vložitvi pritožbe razveljavljena in je postopek v fazi novega sojenja po razveljaviti". Brumen trdi, da je "19. 8. 2020 zadeva zastarala in takrat sem kazensko ovadil tudi sodnico Simono Vinkovič Škalič." Ob tem sam pove še tretjo zadevo, ko je "tožilstvo zoper mene vložilo predlog za preiskavo v univerzitetni hobotnici, pa so jo umaknili sami, kar kaže, da sodišče v desetih letih ni uspelo končati niti enega od treh procesov zoper mene".
Pergerjeva prejela 22 tisoč evrov odpravnine kljub razrešitvi in naznanitvi suma kaznivih dejanj
Ob Brumnu in Uran Maravićevi so sum kaznivih dejanj naznanili tudi zoper nekdanjo direktorico TGZS Klavdijo Perger, to je že njen tretji priimek, javnosti je najbolj znana kot Markeš v vlogi ministrice za šolstvo, ki je rekordno hitro odstopila – le dva dni po prevzemu položaja zaradi plagiata magisterija, nato spet dekliški priimek Štalcer, s katerim se je podpisovala pod dokumente SRIPT, in zdaj Perger. Pergerjeva je bila tudi koordinatorica SRIPT in je Pivčevo kot dobro prijateljico, obe sta tudi s Ptuja, pripeljala na SRIPT.
Čeprav je upravni odbor TGZS Pergerjevo soglasno razrešil z mesta direktorice zbornice, potem ko je ministrstvo tožilstvu naznanilo sum kaznivih dejanj goljufije in ponarejanja listin pri projektu SRIPT, ji je TGZS izplačal kar 22 tisoč evrov odpravnine.
Pridobili smo namreč dokument, ki to tudi potrjuje – 'Poslovni načrt za leto 2020'. Čeprav je bil ta dokument sprva javen, pa so ga na zbornici po izbruhu afere umaknili v tajnost in niso želeli razkriti podrobnosti, ali je Pergerjeva dobila odpravnino. V uredništvu imamo dokumente, iz katerih je razvidna tudi njena visoka direktorska plača na zbornici, ki se je povzpela tudi preko šest tisoč evrov bruto mesečno z dodatki v povprečju okoli 700, 800 evrov. Pergerjeva je nemalokrat prejemala dnevnice in kilometrino. Če vse upravičeno, naj bi preverjala policija.
Pergerjeva je telefonski klic takoj, ko smo povedali, od kod kličemo, brez pozdrava prekinila, tako smo ostali brez vsakršnih pojasnil.
Pivčeva nakazilo dobila, ko je že bila ministrica
Spomnimo se novembrskega poročila, iz katerega je razvidno, da gre za domnevno koruptiven projekt SRIPT, v katerem naj bi ponarejali dokumente, goljufali, si neupravičeno prilastili evropski in proračunski denar, si prisvajali dela drugih, dodajali neupravičene stroške ... Revizorji so podvomili o avtorskem delu Pivčeve, ki naj bi si ga prisvojila od drugih kolegov na projektu, očitajo pa ji tudi, da iz njenih poročil ni razvidna količina dela.
Zanimivo je, da je Pivčeva zadnje poročilo oddala prav na dan, ko je postala ministrica, to je 13. 9. 2018, izplačilo po 10. pogodbi v višini 4.470 evrov bruto pa je prejela mesec pozneje.
Zapletanje Pivčeve z datumi v pogodbah, poročili o delu in izplačili
Igra z datumi je povedna. Pivčeva je eno od 10 avtorskih pogodb, ki je bila tudi predmet revizorjev lani, podpisala 16. januarja 2018, rok izvedbe so določili 14 dni pozneje – 31. januarja, poročilo o delu je napisala štiri dni po podpisu pogodbe – 20. januarja, delo pa je dobila plačano že 22. januarja. Vse skupaj se je odvilo v šestih dneh in še pred iztekom roka izvedbe, ki so ga določili v pogodbi.
Nato je Pivčeva dodala še eno poročilo za isto pogodbo in ga oddala pozneje, 15. februarja 2018. A plačilo v višini 3670 evrov je seveda dobila 22. januarja, skoraj mesec pred drugim poročilom. Mimogrede, v dokumentih, ki jih hranimo v uredništvu, smo našteli kar pet takšnih situacij, da je Pivčeva napisala dve poročili, nakazilo pa dobila v vmesnem obdobju. Pri eni pogodbi pa je dobila nakazilo pol meseca pred poročilom. In še, v mesecu in pol je podpisala kar tri pogodbe za avtorsko delo v višini več kot 11 tisoč evrov bruto.
Kaosu z datumi in vsebino poročil se naši viri ne čudijo, saj naj bi se veliko poročil popravljajo za nazaj, dopolnjevalo obstoječa, že oddana poročila, še posebej v oktobrskem odzivu TGZS na ugotovitve MGRT.
Koncilja Žgalinova delo, pod katerega se je podpisala Pivčeva januarja in ga po dokumentih opravila v štirih dneh, opravljala do konca leta 2018
In zdaj ključno, Pivčeva je v poročilo zapisala tudi: "Pomoč pri oblikovanju raziskovalnih skupin, vključno s pripravo prijavne dokumentacije in svetovanje za oblikovanje raziskovalne skupine."
Po navedbah naših virov tega Pivčeva ni opravila, imamo dokazilo, da je navodila za vpis podjetij v SICRIS in s tem pridobitev šifre raziskovalne organizacije za posamezno podjetje pripravila strokovna sodelavka v projektu SRIPT Rebeka Koncilja Žgalin iz Ekonomske fakultete.
Koncilja Žgalinova se javno ne želi izpostavljati, z Ekonomske fakultete pa sporočajo, da je za delo na projektu SRIPT imela soglasje Ekonomske fakultete, da je delo opravljala zunaj delovnega časa in za opravljeno delo od Ekonomske fakultete ni prejela nobenega plačila. Na vprašanje, ali je bila seznanjena s tem, da se je pod njeno avtorsko delo podpisala ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec, pa: "Da. O tem smo bili na Ekonomski fakulteti seznanjeni preko poročanja številnih medijev." Pivčeva tega dela ne bi mogla opraviti v štirih dneh od podpisa pogodbe do poročila januarja 2018, trdijo naši viri. Če že drugega ne, je bilo treba opraviti vrsto sestankov po podjetjih. Te navedbe posredno potrdijo tudi na Ekonomski fakulteti z navedbo, da je Koncilja Žgalinova "delo izven rednega delovnega časa opravljala tudi na terenu. Določene aktivnosti so trajale do konca leta 2018." Še en primer. Pivčeva je pisala skoraj identična poročila. To sta poročili, prvo spada k zgoraj opisani pogodbi, drugo k pogodbi čez pol leta – julij 2018.
To pogodbo sta sicer Pergerjeva in Pivčeva podpisali 13. julija 2018 in določili rok za opravljeno delo 14. avgust 2018. Na isti dan je Pivčeva že oddala poročilo o delu, čez dva dni, 16. avgusta, pa že prejela nakazilo v višini 3.980 evrov bruto.
Pivčeva v odzivu ni prepričala revizorjev, še več, med drugim so natančno navedli, da je pri izvedbi aktivnosti 'Kazalniki za 2. fazo projekta', za katerega trdijo, da ga je opravila Pivčeva in da naj bi šlo za soavtorstvo, to v večini izvedla Ljubica Kneževič Cvelbar, profesorica na Ekonomski fakulteti. Kneževič Cvelbarjeva uradne izjave ni želela podati. So pa z Ekonomske fakultete enako kot za Koncilja Žgalinovo sporočili tudi zanjo, torej da je sodelovala kot zunanja sodelavka in da je iz medijev izvedela, da se je pod njeno delo podpisala Pivčeva.
Pri nekaterih dokazilih, ki jih je predložil TGZS, so ugotovili, da gre ali za prepise že objavljenih vsebin iz spleta ali za sezname, kjer ni dokaza, kdo jih je pripravil.
Pivčeva je vse očitke večkrat zanikala, da ni nikoli zlorabila kakršnega koli avtorskega dela, in poudarjala, da ima za vse potrebna dokazila.
Opozicijski SDS skliceval parlamentarne odbore, danes vladni SDS jo brani
Novembra lani še opozicijski SDS je javno glasno kritiziral Pivčevo, pisal poslanska vprašanja, skliceval izredne seje odborov. Žan Mahnič, danes državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, je na ministrico denimo naslovil poslansko vprašanje, v katerem se je spraševal: "Ali Aleksandra Pivec na mestu ministrice skrbi zgolj za samopromocijo?"
Vodja poslanske skupine Danijel Krivec je vložil zahtevo za sklic nujne seje odbora za kmetijstvo, v kateri so zapisali, ali je "tovrstno postransko delo in zaslužkarstvo ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandre Pivec nezdružljivo s funkcijo, ki jo opravlja". In še: "Ne bi pričakovali, da bo kot polno zaposlena ministrica slovenske vlade imela še čas, da se poleg spopadanja z zahtevnimi izzivi ukvarja še z dodatnimi projekti, ki ji prinašajo zaslužek v lastni žep."
Sledila je skupna seja dveh parlamentarnih odborov, ob kmetijskem še gospodarskega, kjer pa se je zgodil preobrat. Namreč, poslanca SDS Franc Breznik in Franc Rosec sta umaknila večino sklepov, ki so bili za Pivčevo neugodni. Čez dobre tri mesece se je Pivčeva pridružila vladi Janeza Janše.
SDS ji zdaj ob aferah stoji ob strani.
Na MGRT potrdijo, da so poročilo končali avgusta, na TGZS pa, da ga še ni, ker ga dopolnjujejo
Neodgovorjena ostaja vrsta vprašanj – podatke pred javnostjo skrivajo tako na TGZS kot MGRT. Denimo, koliko računov je bilo izstavljenih MGRT, za koga, kakšne vrednosti, govori se tudi o domnevno neupravičeno izplačanih potnih stroških.
Direktor TGZS Fedja Pobegajlo nam ne želi izročiti niti forenzične preiskave, ki jo je zbornica sama naročila pri Deloittu. Niti da še nima poročila, kot zagotavlja, "oddajamo še dopolnitve, upam, da bo končno poročilo kmalu".
Ničesar o končnem poročilu ne ve niti predsednik zbornice Andrej Prebil, zaupnik Pivčeve in njena prva izbira za vse pomembne državne funkcije, ki pa je v stranki DeSUS nezaželen.
Prebil je tudi po aferi ostal predsednik TGZS. Sam doda, da so prav vsi člani upravnega odbora ostali isti in da on kot predsednik ni podpisnik ničesar.
"Zaenkrat še nimam informacije, da bi dobili končno poročilo. Prihodnji teden imamo sejo predsedstva, kjer se bomo posvetili predvsem predlogom covid ukrepov za prihajajoče mesece. Ko bomo pridobili vse informacije in dokumentacijo, je upravni odbor že sprejel sklep in dal usmeritev direktorju zbornice, da po potrebi ukrepa sprejme nadaljnje ukrepe, tudi proti posameznikom."
Pobegajlo je tudi sicer zelo redkobeseden oziroma splošen, sklicuje se na dikcijo, da je "zbornica subjekt zasebnega prava, zato podatkov niso dolžni posredovati".
Projekt SRIPT, katerega koordinator je bila prav zbornica, je v 50 odstotkih financiran iz evropskega oziroma proračunskega denarja, javnost ima pravico vedeti, kako se troši njihov denar.
Pobegajlo poudarja, "ker TGZS končnega poročila glede druge faze projekta še ni prejel, ne moremo napovedovati nadaljnjih korakov. Če bo treba, bodo na podlagi ugotovitev poročila in lastnih ugotovitev pristojni organi TGZS sprejemali nadaljnje ustrezne ukrepe." Ob tem ne pozabi dodati, "da je projekt SRIPT od vseh vpletenih deležnikov, vključno z MGRT, vsebinsko ocenjen kot pozitiven projekt".
Spomnimo, gospodarsko ministrstvo nam je potrdilo, da je bilo končno poročilo končano že avgusta.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je decembra lani ugotovila, da je Pivčeva tako v vlogi državne sekretarke kot ministrice trikrat kršila 26. člen Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki govori o nezdružljivosti funkcij. Namreč KPK ni prijavil raziskovalnega dela v ZRC Bistra Ptuj in na projektu SRIPT. S KPK sporočajo, da so glede opravljanja dodatne dejavnosti Pivčeve v "izvedenem prekrškovnem postopku izrekli ukrep opozorila. Globe ni bilo."
MGRT je sicer turistični zbornici že nakazal 302 tisoč evrov. In kot vnovič poudarjajo na MGRT, a brez konkretnih številk in imen, "bo TGZS del sredstev, ki jih je prejel v okviru 2. faze izvajanja projekta, na osnovi nepravilnosti, ki so bile odkrite na podlagi izsledkov preverjanja na kraju samem in administrativne kontrole, dolžan vrniti". Neuradno, gre za 160 tisoč evrov.
NPU je čakal na revizijsko poročilo, sledi preiskava
Nacionalni preiskovalni urad (NPU) vodi predkazenski postopek, ki ga usmerja Specializirano državno tožilstvo (SDT). "Osumljenih je več oseb, njihov status pa se lahko do končne kvalifikacije kaznivega dejanja tudi spremeni, kar pa bo pokazala nadaljnja preiskava." Po naših informacijah pa naj bi se že v prihodnjem tednu na tožilstvu pogovarjali o nadaljnjih korakih v aferi SRIPT.
KOMENTARJI (866)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.