Karizmatični plenilci, ki skrbijo za ravnovesje vrst v ekosistemih, izginjajo

Danes je mednarodni dan divjih oziroma prostoživečih živali, ki so ga Združeni narodi razglasili leta 2013. 3. marca leta 1973 je namreč v Washingtonu 21 držav podpisalo Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (konvencija CITES).

Podpisnice konvencije CITES, med katerimi je od leta 2000 tudi Slovenija, si prizadevajo, da nobena prosto živeča živalska ali rastlinska vrsta v okviru mednarodne trgovine ni oziroma ne postane prekomerno izkoriščana ter s tem prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti in k trajni rabi vrst, so pojasnili na Agenciji za okolje (Arso). 

Letos v ospredju ogrožene mačke

Letos je mednarodni dan posvečen velikim mačkam, ki so simbol ohranjene narave in skrbijo za ravnovesje vrst v naših ekosistemih. A danes se mnoge soočajo s številnimi pritiski in celo izumrtjem, so opozorili pri Skladu za ohranjanje divjih živali WWF Adria. 

Velike mačke – levi, tigri, leopardi, jaguarji, gepardi, snežni leopardi in druge – so ene najbolj, če že ne najbolj karizmatične živali, ki danes živijo na našem planetu. Njihova eleganca, lepota in neslišnost zbuja pri človeku občudovanje že od nekdaj, so poudarili pri Arsu. 

''Velike mačke – ogroženi plenilci'' je vodilo konvencije CITES v letošnjem letu in opozarja, da so te prepoznavne in občudovane živali po celem svetu ogrožene zaradi številnih dejavnikov. ''Populacije velikih mačk upadajo zaradi izgube njihovega življenjskega prostora in pomanjkanja naravnega plena, zaradi konfliktov z ljudmi, krivolova in nezakonite trgovine. Najbolj jih ogrožajo dejavnosti, s katerimi človek posega v naravo. Populacija tigrov se je v zadnjih 100 letih zmanjšala za 95 odstotkov, populacija afriških levov pa le v zadnjih 20 letih za 43 odstotkov,'' so navedli na Arsu in dodali, da sicer po vsem svetu sprejemajo in uveljavljajo številne ukrepe, da bi ta trend ustavili. 

Pri CITES so navedli, da je pred stoletjem v Afriki živelo več kot 200.000 levov, zdaj so levi povsem izginili iz 26 afriških držav, kar pomeni, da so izginili iz 90 odstotkov območij, kjer so včasih vladali. V Aziji je bilo pred stoletjem okoli 100.000 tigrov, zdaj jih je 3900. 

PREBERITE ŠE: Levi vzrejeni za kroglo. 

Zaščita mačk je zaščita okolja

Pri Združenih narodih so navedli primerjavo, ki kaže, kako veliko območje pravzaprav mačke potrebujejo. V New Yorku na 781 kvadratnih kilometrih živi 8,5 milijona ljudi, v tropskem gozdu na enako velikem območju bi lahko živelo le od 25 do 75 jaguarjev. En posamezni snežni leopard lahko obvladuje območje, veliko kot Peking.

Potreba po ohranjanju nedotaknjene divjine je nujna. ''Ko zaščitimo velike mačke, zaščitimo habitate, ki vplivajo na podnebje, ki zagotavljajo čast zrak, padavine, in od katerih je odvisnih veliko vrst - tudi človek.'' Ko ljudje rušimo njihov svet, jih sami ženemo v našega, so navedli. Leopardi v Indiji so znani po tem, da večkrat zaidejo na mestne ulice, kjer se hranijo s potepuškimi psi, napadejo pa tudi človeka. A Indija ponuja tudi svetel primer, kako so s pravo politiko zadovoljili potrebe kmetov, ki v gorah gojijo ovce, in hkrati zaščitili skrivnostne snežne leoparde.

Ris – majhna mačka velike vrednosti

Če je lev simbol Afrike in tiger Azije, pa je simbol naše naravne dediščine ris, so poudarili pri WWF Adria. Prisotnost risa pozitivno vpliva na celoten ekosistem, zato je njegov obstanek v dinarski regiji zelo pomemben. 

''Ris živi skrivnostno življenje, zato je zbiranje znanstvenih informacij, ki omogočajo njegovo učinkovito upravljanje, velik izziv. Zavedamo se, da so lovci pomemben partner pri spremljanju populacije risa, in upamo, da bo skozi naš štiriletni projekt prišlo do izboljšanja sodelovanja in dolgoročne ohranitve te izjemne vrste velikih mačk na območju Dinaridov,'' je poudarila Irma Popović Dujmović iz WWF Adria, ki pri nas in na Hrvaškem sodeluje v dveh mednarodnih projektih, katerih namen je zagotoviti rešitve za grožnje, ki ogrožajo preživetje risa.

Izboljšanje sožitja med človekom in velikimi zvermi v Evropi, je cilj novega mednarodnega projekta LIFE EuroLargeCarnivores, ki se izvaja v 17 evropskih državah, WWF Adria pa ga izvaja na Hrvaškem in v Sloveniji. Skozi projektne aktivnosti se bo izboljšala komunikacija z vsemi interesnimi skupinami, ki vplivajo na upravljanje z velikimi zvermi ter tako zagotoviti temelje za dolgoročno stabilno populacijo. Hkrati Veterinarska fakulteta Univerze v Zagrebu skupaj s partnerji izvaja projekt LIFE Lynx, v okviru katerega se bo na Hrvaškem in v Sloveniji znova naselilo risa iz Karpatov, da se ustavi parjenje med sorodniki, ki najbolj ogroža preživetje risa pri nas. Glavni partnerji v projektu LIFE Lynx so pri nas sicer Zavod za gozdove - vodilni partner v Sloveniji, Lovska zveza Slovenije, Univerza v Ljubljani in Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. 

''Edino upanje za rešitev risa na našem področju je obogatitev genskega materiala s ponovnim naseljevanjem novih osebkov. Celotna projektna ekipa je izredno vesela, da bomo ustavili izumiranje risa in ohranili biotsko raznovrstnost dinarskih gozdov,'' je zaključil Tomislav Gomerčić s Fakultete za veterinarsko medicino Univerze v Zagrebu.

Urbanizacija presekala življenjske prostore jaguarjev

V Južni Ameriki je veliko zaščitenih območij, a vseeno to ni dovolj, da bi jaguarjem - največji ameriški veliki mački - zagotovili varno prihodnost. V preteklosti so jaguarji obvladovali kraje od jugozahoda ZDA do Argentine, zdaj je na svetu v divjini le še okoli 64.000 predstavnikov te vrste. Največ, kar 90 odstotkov jih živi v brazilski Amazoniji. Ozemeljska necelovitost je te mačke postavila v ranljiv položaj, navajajo pri Združenih narodih, saj na manjših območjih ne morejo kakovostno loviti in se pariti. V samo dveh desetletjih je število jaguarjev upadlo za 25 odstotkov.

Krivec je človek, ki se vse bolj zažira v živalska kraljestva. Gozdove izsekava za naselitev in kmetijstvo. Primer, kako je človek za živali nepremostljivo posegel v življenjski prostor, je Panama. S prekopom in vse večjo obalno urbanizacijo, so velike mačke naletele na oviro, ki je zanje prevelika. V naravnem parku ob Panamskem prekopu so zadnjega jaguarja videli pred desetimi leti. Plenilske živali so se morale zateči drugam, bolj na jug, je komentiral Ricardo Moreno iz inštituta Smithsonian in ustanovitelj fundacije Yaguara. Ker so izgubile svoj prostor pod soncem in s tem tudi svoj plen, je nastal nov konflikt. Jaguarji so začeli pleniti živino. Pod orožjem jeznih kmetov je od leta 1989 v Panami poginilo 360 jaguarjev, navajajo Združeni narodi.

Poleg tega je tu še organizirani kriminal. Jaguar je bil pri nekdanjih prebivalcih tega območja povezan z bogovi, nekateri mu še vedno pripisujejo čudežne lastnosti, zato je povpraševanje na predvsem azijskem črnem trgu po delih jaguarja veliko. Trgovanje z deli jaguarjev je seveda prepovedano, a divjih lovcev mednarodni zakoni ne ustavijo. V prihodnjih nekaj letih bi lahko divji lov postal celo prva grožnja tem mačkam, je opozoril biolog Enzo Aliaga-Rossel iz bolivijske univerze San Andres. V Boliviji imajo po trenutnih ocenah med 2000 in 3000 teh živali, a po zaseženih zobeh jaguarjev jih je morda pod streli divjih lovcev poginilo več kot 200.

Pri Združenih narodih so opozorili, da so divji lovci izkoristili revščino Bolivijcev, saj ponujajo za tamkajšnje razmere ogromne vsote za trupla živali.

K sreči ni vse tako zelo črno. V Mehiki dokazujejo, da lahko pravi ukrepi obrodijo sadove, saj se je tam od leta 2002 populacija jaguarjev podvojila in jih je tam zdaj okoli 4000.