Kaj prinaša novi energetski koncept? Predvsem nič konkretnega, razen, da bomo premog kurili še do leta 2054

Vlada je ta teden sprejela Energetski koncept Slovenije (EKS), ki že kot predlog ni bil ravno po volji okoljevarstvenih organizacij. Na ministrstvu za infrastrukturo so pojasnili, da je EKS potreben, ker se ''potrebe po energiji v naši družbi konstantno spreminjajo, ker okoljskih sprememb, ki jih je povzročilo naše ravnanje z energijo, ne moremo več zanikati …'' 

Energetski koncept Slovenije je osnovni razvojni dokument, ki predstavlja nacionalni energetski program. ''Ključni izzivi, ki jih naslavlja, so postopno zmanjšanje rabe energije in povečevanje njene učinkovite rabe, povečevanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov in s tem opuščanje fosilnih virov za proizvodnjo električne energije, ogrevanje in promet, usmeritve glede priprav za odločitev o rabi jedrske energije ter tehnološki razvoj in komercialni preboj obnovljivih virov energije, naprednih tehnologij in storitev, vključno s shranjevanjem in učinkovito rabo energije,'' so navedli na ministrstvu. 

Glavni cilj koncepta je prehod v nizkoogljično družbo. ''Ni ene rešitve, cilj bomo dosegli s kombinacijo več rešitev: s povečanjem energetske učinkovitosti, opuščanjem fosilnih virov, razvojem naprednih energetskih sistemov,'' razlagajo na ministrstvu. 

A pozor. Če boste iskali konkretne številke, kdaj in koliko denimo sončnih ali vetrnih elektrarn bomo postavili pri nas, jih ne boste našli. Gre le za koncept. Kot je zapisano, bodo do leta 2030 ti določeni v akcijskih načrtih oziroma v celovitem nacionalnem energetsko podnebnem načrtu. Do posameznih konkretnih projektov se koncept ne opredeljuje. 

Kar nekaj časa so torej na ministrstvu posvetili pisanju dokumenta, ki kaj več od že znanih usmeritev, ki jih tako ali tako narekujejo svet in spremembe, ki se dogajajo, ne ponuja. Prav tako koncept ne omenja nekaterih novih tehnologij, ki bodo, kot kaže zdaj, pomembno vplivale na prihodnost in so energijsko zelo potratne. 

Kakšne so zahteve in cilji? 

Države podpisnice Pariškega podnebnega sporazuma so se obvezale, da bodo zvišanje povprečne svetovne temperature omejile na precej manj kot dve stopinji Celzija primerjavi s predindustrijsko ravnjo, trudile se bodo sicer za ohranitev porasta pod 1,5 stopinje Celzija. Na podlagi tega je cilj zmanjšanje toplogrednih plinov glede na leto 1990 za 40 odstotkov do leta 2030, do leta 2050 pa za 80 do 95 odstotkov.

Hkrati s tem je do leta 2020 cilj za 25 odstotkov povečati delež obnovljivih virov energije (OVE - sončna, vetrna energija, lesna biomasa ...), do leta 2030 za 27 odstotkov. V desetih letih torej le za dva odstotka. Leta 2015 je bil po podatkih ministrstva delež OVE v končni rabi energije 21,5 odstoten. 

Izboljšati se mora tudi energetska učinkovitost (glede na PRIMES 2007), in sicer za 20 odstotkov do leta 2020 in za 27 odstotkov do leta 2030. 

Brez TEŠ in NEK še nekaj časa ne bo šlo, trdijo na ministrstvu

Ene rešitve za vse to ni, se zavedajo na ministrstvu za infrastrukturo, cilje lahko dosežejo le s kombinacijo več rešitev - od energetsko varčnih stavb do električnih avtomobilov oziroma avtomobilov z nižjo porabo do opuščanja uporabe fosilnih goriv, ki bi jih lahko nadomestile alternative, kot so sončna, vetrna, hidroenergija, geotermalna energija in energija morja. 

Za dosego zastavljenih dolgoročnih ciljev bomo morali rabo fosilnih goriv zelo omejiti, vendar je potrebno tudi poskrbeti za zanesljivo oskrbo z energijo. Prav zato je to velik izziv tako pri proizvodnji in distribucije električne energije kot tudi pri načinu ogrevanja in predvsem pri prometu. Pričakuje se, da bo rezultat večje energetske učinkovitosti sicer zmanjšanje celotne porabe energije, delež porabe električne energije pa se bo povečeval. 

''Slovenija ima majhen elektroenergetski sistem, kjer vsaka večja proizvodna enota predstavlja pomemben element zanesljivosti v sistemu. Dolgoročno bo treba ob opuščanju fosilnih virov in po izteku življenjske dobe obstoječe jedrske elektrarne nadomestiti velik delež domače proizvodnje električne energije. Izbor ustreznih tehnologij in energentov, gradnja elektrarn in omrežij, njihovo umeščanje prostor ter določitev še sprejemljivega deleža uvožene električne energije bodo v prihodnosti predstavljali velik izziv,'' je zapisano v konceptu. 

Več kot dve tretjini elektrike v Sloveniji proizvedeta Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) in Nuklearna elektrarna Krško (NEK). ''Izpad proizvodnje električne energije iz teh proizvodnih enot pomeni veliko tveganje za zanesljivost oskrbe z elektriko. Slovenija bi postala zelo uvozno odvisna, če teh kapacitet na dolgi rok ne bomo nadomestili z novimi elektrarnami v Sloveniji,'' upravičujejo uporabo obeh. 

Kot je zapisano v konceptu, je predvideno podaljšanje obratovanja obstoječe jedrske elektrarne do leta 2043 (ob tem, da iz predvidenih scenarijev ni izbrisana možnost postavitve jedrske elektrarne), uporaba premoga na podlagi sedanjih tehnologij pa se bo končala najkasneje do leta 2054. 

In ravno delovanje TEŠ-a je najbolj zmotilo okoljevarstvenike. V organizaciji Greenpeace Slovenija so opozorili, da ''naši politični predstavniki usodo zapiranja TEŠ prepuščajo prostemu trgu (sistemu trgovanja s kuponi CO2 ETS)''.

''Če končni datum kurjenja premoga prepustimo trgu in se ga ne lotimo načrtovano, lahko pride ne le do veliko prepočasnega opuščanje premoga, temveč tudi, da bo treba TEŠ ugasniti nenadoma, brez ustreznih mehanizmov za zaščito delavcev, kar lahko pomeni velik pritisk na ekonomsko socialni položaj lokalnih skupnosti v neposredni okolici. Po svetu se sicer že dogajajo tektonske spremembe energetskih sistemov, države zapirajo premogovne termoelektrarne in večajo investicije v obnovljive vire energije (OVE). Trenutni predlog EKS praktično zaustavlja razvoj OVE v naslednjem desetletju,'' so januarja, ko je bil EKS še predlog, komentirali v Greenpeacu Slovenija.

Energetski koncept Slovenije bi moral po njihovem mnenju vsebovati pravično opuščanje premoga do leta 2030 v skladu s Pariškim sporazumom, in zavezo k hkratnemu razvoju sončnih, vetrnih in drugih elektrarn na obnovljive vire, s ciljem, da dosežemo najmanj 40 odstotkov delež OVE do leta 2030. Glede na scenarije v EKS lahko le s takšnim OVE ciljem dosežemo dolgoročni podnebni cilj - najmanj 80 odstotno znižanje toplogrednih plinov do leta 2050 na nacionalni ravni, so dodali.

Poudarili so, da bi morali dati prednost sončni in vetrni energiji ter hidroelektrarnam, ampak slednjim le tam, kjer je to še izvedljivo brez ogrožanja ključnih varovanih ekosistemov. 

Kaj bo z Muro? 

Glede na projekcije razogljičenja se bo delež OVE v energetskih bilancah večal. V prihodnje bo treba veliko bolje izkoristiti naravne danosti Slovenije, so navedli v konceptu in našteli nekaj okvirjev, ki bi jim morali slediti, seveda brez konkretnih številk, koliko elektrarn, kdaj in kje ... Dejstvo je, da imajo vsi viri energije tako prednosti kot slabosti, denimo, lesna biomasa je CO2 nevtralno gorivo, a lahko pripomore k večjemu onesnaženju zraka, tudi jedrska energija nima toplogrednih emisij, a kam z nevarnimi jedrskimi odpadki, vodna energija je čista, a poseg v naravo zaradi izgradnje hidroelektrarne je ogromen. 

V konceptu stavijo na vodno energijo (hidroelektrarne), a je treba paziti na uničevanje kmetijskih območij in območij z bogato biotsko raznovrstnostjo oziroma treba se je ''izogibati umeščanju objektov za izkoriščanje hidroenergije na poplavnih in vodovarstvenih območjih ter na območjih kopalnih voda''. 

Okoljevarstveniki že dlje časa opozarjajo, da bi Mura in njena okolica zaradi načrtovanih hidroelektrarn utrpela nepopravljivo škodo. ''EKS, na katerega smo dajali pripombe, omogoča maksimalno izrabo rek v energetske namene, zato je bila naša ključna pripomba in zahteva, da se vanj zapiše, da reka Mura ni predmet energetske izrabe in da reko Muro razglasimo za izključitveno območje,'' so sporočili iz WWF Adria. 

''V energetske namene smo v Sloveniji že žrtvovali 50 odstotkov vodotokov. Ob vseh HE izginjajo ribe. Stanje je alarmantno na nacionalni ravni. Zato bi morali nujno razglasiti izključitvena območja, kjer elektrarn ne bi bilo mogoče graditi. Tej kategoriji zagotovo ustreza reka Mura, saj je to zadnja velika nižinska reka v Sloveniji, ki še ni pregrajena z jezovi ter skupaj z Dravo in Donavo tvori več kot 1000 kilometrov prosto tekočih rečnih žil, zato jo tudi imenujemo evropska Amazonka. Mura je tudi po številu vrst najbogatejše območje v Sloveniji,'' je komentirala Andreja Slameršek, predsednica Društva za preučevanje rib Slovenije in strokovnjakinja za pravne in vsebinske zadeve pri kampanji Rešimo Muro!. 

Peticijo za ohranitev Mure je do zdaj podpisalo že več kot 45.000 ljudi.