Nočna mora vsakič, ko zapre oči: 12-letnik na zadnjem sedežu avtomobila objemal truplo umorjene sestrice

Pacienti, ki v razrušenem Damasku potrebujejo psihiatrično pomoč, se znajdejo v razmerah, ki niti slučajno se spominjajo na bolnišnico. Odkar v Siriji divja vojna, je v psihiatrični bolnišnici v Damasku le redko svetlo. Izpadi elektrike si kar sledijo. Ker je tudi mrzlo, psihiater na svojem stolu sedi oblečen v debelo bundo, okoli vratu ima debel šal.
Pacienti si v ustanovi tako svetijo kar z mobilnimi telefoni, ker dvigala ne delujejo, pa v peto nadstropje pešačijo po stopnicah.

Psihiater, ki ni želel biti imenovan, je novinarjem povedal, da so v njegovo ustanovo včasih pacienti prihajali iz vseh koncev in krajev Sirije, odkar tam divja vojna pa je dostop ljudi do storitev zdravnikov in psihiatrov zelo omejen.

To pa predstavlja veliko težavo, pravi psihiater, saj ljudje ravno v tem času potrebujejo še več pomoči. "Za Sirce je zelo pomembna družina, prav tako pomembna je skupnost. Vojna je uničila družine, vasi, mesta. Ljudje so ostali brez opore in varnega zavetja svoje socialne mreže," je dejal in povedal, da se on in njegovi kolegi vse od izbruha vojne večinoma ukvarjajo s travmami, ki jih povzroča ljudem.

Tistim, ki so že prej bolehali za psihičnimi boleznimi pa se je stanje le še poslabšalo. Tudi 40-letni Savsan, ki boleha za shizofrenijo. "Ko sliši strele se zaklene v sobo za več dni. To je za celo družino zelo težko," pravi njena mama, ki je morala urediti, da Savsan zdravila za njeno stanje dobavljajo iz Libanona, saj v Siriji skoraj ni več mogoče dobiti zdravil.

Ruba, ki boleha za manično depresijo, je nekoč potrebovala le nekaj dni v bolnišnici, nato pa se je njeno stanje izboljšalo za dolgo časovno obdobje. "Ko pride v stisko, kar izgine. Ko ni bilo vojne, smo jo pač poiskali. Zdaj je to zelo nevarno," pravi njena družina.

Pripadniki zdravnikov brez meja so že v lanskem poročilu opozorili, da ima sirska vojna vse hujše vplive na mentalno zdravje Sircev, tudi tistih, ki jim uspe zbežati iz države. V begunskih taboriščih v Iraku so ugotovili, da kar 15-odstotkov beguncev trpi za psihičnimi motnjami ali hujšimi psihičnimi boleznimi, opažajo vse več primerov shizofrenije in manične depresije ter ljudi, ki jih preganjajo samomorilne misli.

Medtem psihiatri v Damasku pravijo, da so psihiatrične bolnišnice preplavljene z bolniki, ki čutijo posledice pottravmatskega stresa. "Zaradi močenja postelje sem zdravil 12-letnega fanta. Našli so ga na zadnjem sedežu avtomobila. V rokah je imel mrtvo dojenčico, sestro, ki so jo ubili, ko so družinski avto prerešetali s streli. Tako dolgo je ni hotel spustiti iz rok, da je bil skoraj cel pokrit z njeno krvjo," pravi psihiater. "Veliko pacientov ne more ubežati grozljivim podobam, vidijo jih vsakokrat, ko zaprejo oči," dodaja.

Lokalnim psihiatrom pomagajo pripadniki tujih organizacij. Po mestih so vzpostavili točke za pomoč, a marsikje ne morejo preko blokad upornikov ali vojske. Z zadovoljstvom ugotavljajo, da njihova pomoč deluje. "Otroci sprva rišejo tanke, mrtve ljudi, večinoma uporabljajo črno in rdečo barvo. Po nekaj mesecih pa smo opazili, da spet rišejo drevesa, šolo, družino - tako kot drugi otroci po svetu, ki jih niso zaznamovale grozote," je povedala ena od psihiatrinj, ki sodeluje v projektu.

Poziv k takojšnjem ukrepanju!

Ena od organizacij, ki zagotavlja nujno pomoč otrokom v Siriji (tudi psihosocialno pomoč otrokom za premagovanje travm), je tudi UNICEF. S posebno kampanjo (No lost generation ) opozarjajo svetovno javnost, da lahko izgubimo celo generacijo sirskih otrok. Skupaj s še štirimi svetovnimi humanitarnimi organizacijami UNICEF pozva svetovno javnost, da se pridruži svetovni pobudi. Poziv se nanaša na vse, ki lahko prispevajo k prekinitvi trpljenja otrok in zagotavljanju njihove boljše prihodnosti.