Obravnava predloga zakona o davku na nepremičnine še naprej razdvaja poslance. Na izredni seji so si bili pri vsakem amandmiranem členu predloga zakona vse bolj vsaksebi. Razpravo je razvnela predvsem osnova obdavčitve in postopek pritožbe davčnih zavezancev. Opozicija je vložila tudi več amandmajev, s katerimi so predlagali znižanje stopenj obdavčitve.
V SLS so med amandmaji predlagali, da se iz obdavčitve izvzamejo kmetijska zemljišča, saj so za kmeta osnovno sredstvo za kmetovanje. Predlagali so tudi, da se invalidnim osebam davek za stanovanjsko nepremičnino, v kateri imajo prijavljeno stalno prebivališče, zmanjša za 80 odstotkov. Za vsakega otroka v družini pa zahtevajo 12-odstotno olajšavo, predlagali pa so tudi oprostitev davka za humanitarne organizacije.
SDS pa med amandmaji predlaga zmanjšanje davka za tiste, ki imajo tri otroke in tiste, ki imajo višinsko kmetijo nad 1000 metri nadmorske višine. NSi je predlagala znižanje stopnje za vsakega vzdrževanega družinskega člana po stopnji 0,02 odstotka.
Napovedujejo ustavno presojo in proteste
Proti predlaganemu davku so se aktivirali različni segmenti družbe, med njimi predstavniki gospodarstva in kmetov, ter opozicija. Pobudniki peticije proti predlaganemu davku so v ponedeljek predsedniku DZ predali približno 58.000 podpisov. S peticijo želijo vlado in poslance koalicije opozoriti na široko nasprotovanje predlaganemu zakonu in na potrebo po javni razpravi.
Pobudniki sicer napovedujejo tudi ustavno presojo in proteste. Že v ponedeljek je pred parlament pripeljalo nekaj traktorjev. Danes pa so se pred vrati hrama demokracije zbrali člani podmladka SLS, ki so še enkrat sporočili, zakaj so proti davku. K podpisu peticije proti davku so pozvali tudi ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Odpravili so se pred mestno hišo, a župan ob napovedani uri ni prišel.
Že na samem začetku obravnave te točke pa se je zapletlo zaradi predloga opozicije, ki je zahtevala preložitev te točke. Predsednik DZ Janko Veber je predlagateljem pojasnil, da bi v primeru glasovanja o njihovi zahtevi kršil ustavo.
Kaj predvideva zakon?
Davek na nepremičnine bo nadomestil štiri dajatve: nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, davek od premoženja, pristojbino za vzdrževanje gozdih cest ter davek na nepremičnine večje vrednosti.
Davek se bo polovično delil med državo in občinami. Izjema bodo prva tri leta, ko bo v celoti prihodek proračuna, občine pa bodo prejele enak znesek, kot so ga obračunale za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2012. Skupni priliv davka naj bi na letni ravni znašal okoli 400 milijonov evrov, po 200 milijonov za državo in občine.
Davčna osnova bo posplošena tržna vrednost, zapisana v registru nepremičnin. Za stanovanjske stavbe bo po kompromisu koalicije osnova v prvih dveh letih nižja, in sicer bo za leto 2014 znašala 80 odstotkov, za leto 2015 pa 90 odstotkov posplošene tržne vrednosti.
Davčna osnova je ena glavnih točk kritik nasprotnikov davka. Opozarjajo namreč, da je posplošena tržna vrednost v veliko primerih daleč od realnega stanja, zaradi česar bo davek nepravičen. Na matičnem odboru v DZ je bil zavrnjen predlog, da bi lahko bila osnova tudi tržna vrednost, kot bi jo ocenil pooblaščeni ocenjevalec. Na odboru so se sicer dogovorili, da bodo vprašanje davčne osnove rešili na plenarni seji.
Predlogi, kar se tiče davčnih stopenj in izjem pri obdavčitvi, so se od pomladi večkrat spremenili. Kritiki opozarjajo, da so stopnje za sistemski davek, ki bo veljal tudi po koncu krize, previsoke
Davčna stopnja za stanovanjske nepremičnine, v katerih zavezanec biva ali jih daje v odplačni najem, bo 0,15 odstotka, za nerezidenčne pa 0,50 odstotka. Poleg tega bo za stanovanjske nepremičnine, ocenjene nad 500.000 evrov, davčna stopnja za vrednost nad 500.000 evrov povečana za 0,25 odstotne točke.
Bodo humanitarne organizacije oproščene davkov?
Poslanska skupina SLS je vložila amandma, s katerim predlagajo oprostitev davka za humanitarne organizacije. Menijo, da je nesprejemljivo, da bodo morale te organizacije plačevati davek na nepremičnine iz sredstev, ki jih sicer namenjajo za humanitarno pomoč.
Humanitarne organizacije, na čelu z Rdečim križem in Centrom nevladnih organizacij, pa pozivajo poslance, da držijo dano besedo in organizacije oprostijo davka na nepremičnine. Sporočili so, da so na petkovi nočni seji parlamentarnega odbora za finance prisotni poslanci soglasno podprli pobudo o oprostitvi davka za humanitarne organizacije.
A ''koalicija je snedla besedo. Včeraj so na njenem usklajevanju resda potrdili amandma glede humanitarnih organizacij, ki pa namesto oprostitve predvideva zgolj davčno kapico 0,5 odstotka. Vodje poslanskih skupin so očitno (namerno?) spregledali, da je za večino humanitarnih nepremičnin tako ali tako že izvorno bila predvidena 0,5-odstotna obdavčitev in da so zato učinki kapice neznatni,'' so sporočili iz Rdečega križa.
Dodali so, da bi oprostitev pomenila dobrih 110.000 evrov davka manj. ''Po naši grobi oceni bi z uveljavitvijo predvidenega zakona ljudem v socialni stiski samo z obdavčitvijo nepremičnin, ki so v lasti RKS, odvzeli približno 7.100 prehranskih paketov,'' je namero koalicije komentiral Franc Košir, predsednik Rdečega križa Slovenije.
V koalicijskih poslanskih skupinah so očitno raje kot humanitarnim organizacijam prisluhnili ministrstvu za finance, ki je Centru nevladnih organizacij (CNVOS) v ponedeljek hladnokrvno odgovorilo, da je pač tako, da morajo tudi humanitarne organizacije prispevati svoje, so še dodali v sporočilu za javnost.
KOMENTARJI (577)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.