Več kot 45 let po svoji smrti je Christian Dior preko številnih izdelkov, ki nosijo pečat CD še vedno del modnega sveta. Rodil se je 21. januarja leta 1905, v Granvillu, v Franciji. Bil je drugi sin v družini s petimi otroki. Oče je podedoval družinsko podjetje, ki se je ukvarjalo z gnojili. Ko je bil Christian star 14 let, mu je jasnovidka napovedala srečo v povsem drugem svetu.
Svoje modno podjetje je Dior z veliko pomočjo francoskega tekstilnega milijonarja Marcela Boussaca postavil leta 1946. Bil je že srednjih let, svojih velikih pet minut pa še vedno ni dočakal. Ko je predstavljal svojo prvo kolekcijo, je bil star 42 let. Čakanje se je izplačalo.
Svet, ki so ga prebičale vojne vihre, je Diorjevo zamisel ženske garderobe sprejel odprtih rok. Linijo je izvirno poimenoval po eni izmed cvetic; njegova bogata krila so se namreč dobesedno razcvetela iz ozkih ženskih pasov. Nek ameriški novinar jo je naslovil New Look oziroma novi videz in tako se je Diorjeva prva linija tudi zapisala v zgodovino mode. V nasprotju z ostrimi oblekami, omejenimi zaradi pomanjkanja vojnega časa, je New look obkrožil svet kot sveži veter sprememb. Zahteval je dokaj zapleteno izdelavo in vrnitev šivalnih tehnik, ki so jih iz mode že izrinili in so bile skoraj pozabljene. New look je prinašal natančno nasprotje vsega, kar so ženske nosile zadnjih sedem let. Po tolikih letih pa je še vedno priljubljen.
Dior je zaprl vrata vojni in njenim posledicam ter žensko oblekel v elegantna in privlačna oblačila. Po dolgih letih strogega, hladnega in zapetega oblačenja so ženske njegovo kolekcijo sprejele kot napoved skorajšnjega lepšega življenja. Prvi uspehi so modnemu velikanu dali novega poleta. Kot obseden je risal povsod. Na namizne prtiče, račune, v postelji in v banji. Banja je bila sploh njegov najljubši delovni prostor. Obleke je tudi sanjal, se zbudil, jih narisal, in zaspal nazaj. Vraževerni Dior je s seboj vedno nosil talisman - obroček. Izkazalo se je, da je imela jasnovidka prav.
Diorjeva modna hiša je skoraj čez noč postala prava Meka za ženske, ki so si takrat lahko privoščile modno izdelavo svojih oblačil. Ostale so novi izgled kopirale v domačih šivalnicah. Novi slog je pomenil simbol mladosti, upanja in prihodnosti, čeprav je Dior navdih zanj črpal v preteklosti. Svoja krila in obleke si je sposojal na nekdanjih dvorih; ukrojene so bile tako, da so lahko skoraj same stale. Največje povpraševanje pa je veljalo za večerne obleke in negližeje, za katere je porabil metre in metre blaga.
Dior je rad dejal, da je svetu vrnil nemarno umetnost uživanja. Novi slog ženskega oblačenja se je nevzdržno širil po stari celini in Ameriki.
Ženske, ki so si to lahko privoščile, so kar tekmovale, katera bo bolj Diorjeva. Raje so stradale, kot da bi še vedno nosile zaradi vojne skopo ukrojene obleke. Tako kot se je hitro širil novi slog, so se pogosto pojavljala tudi vprašanja o njegovi moralnosti. Še vedno je vladal čas pomanjkanja in gradnje zaradi vojne prizadetega sveta. Novi izgled je sprožil velike polemične razprave, ki so se jih udeleževali vsi; od taksistov do vladnih uslužbencev. V Ameriki so celo ustanovili društvo, ki se je zavzemalo za krila tik pod kolenom. Na pariških ulicah so se starejše gospe spravljale nad mladenkami, ki so bile modno oblečene. Zgodilo se je tudi, da so se te domov vrnile raztrgane. K debatam o upravičenosti takšnega modnega razkošja so klicali tudi Diorja.
Diorjeva kolekcija ni proslavila le njega, pač pa tudi Pariz, ki je tako postal nesporno središče modnega sveta.
Svojo prvo kolekcijo je predstavil pri 42-ih letih. Ženske so vsaki njegovi modni zamisli slepo sledile. Dior je zaprl vrata vojni in njenim posledicam ter žensko oblekel v elegantna in privlačna oblačila. Umrl je nepričakovano, pri 52-ih letih. Kdo ve, v katero smer bi se razvijale ženske obleke, če bi še živel. V desetih letih je ustvaril modni imperij, ki še danes kraljuje.
Njegova oblačila je nosila takratna ameriška prva dama Jackie Kennedy, nanj so prisegale monaška princesa Carolina, Bianca Jagger in Sophia Loren.
