Ob spremembah dohodnine so lahko protesti

Na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) zaradi odsotnosti finančnega ministra Uroša Čuferja niso obravnavali predloga novele zakona o dohodnini, ki predvideva ukinitev avtomatičnega usklajevanja pri dohodnini. Predlog, ki skrbi številne člane ESS, naj bi obravnavali prihodnji petek.

Socialni partnerji so na seji ESS opozorili, da je predlog zakona o dohodnini že v parlamentarnem postopku, je povedal predsedujoči ESS, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj. Da bi ga poslanci obravnavali, preden bi o njem razpravljal ESS, je po njegovih besedah nesprejemljivo, zato so socialni partnerji zahtevali zagotovilo, da se jim za petkovo sejo ESS, torej tik pred obravnavo predloga na matičnem parlamentarnem telesu, zagotovi ustrezen vladni sogovornik. Ali ga bodo dobili, naj bi izvedeli v ponedeljek.

Štrukelj je spomnil še, da vlada v zvezi z ukinjanjem avtomatičnega usklajevanja neto letnih davčnih osnov iz davčne lestvice in davčnih olajšav z inflacijo, ki ji zlasti močno nasprotujejo delojemalci, ni pokazala nobene pripravljenosti za iskanje kompromisa. Kot je ocenil, so se prvič unovčile spremembe, ki sindikatom onemogočajo izvedbo referenduma o zakonih, ki imajo neposredne finančne posledice. A na razpolago so še veto državnega sveta in pritiski v obliki protestnih shodov, demonstracij in podobno, je nanizal. Dodal je, da v zvezi s tem ni padla še nobena odločitev in da za zdaj stavijo na razum vladne koalicije.

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je na drugi strani spomnila, da so se socialni partnerji, dokler je bil zakon v vladnem postopku, uskladili o obdavčitvi poklicnih pokojnin, žal pa ne tudi za enako davčno obravnavo odpravnin, vezanih na izgubo zaposlitve, sklenjene za določen čas, in odpravnin, vezanih na izgubo zaposlitve, sklenjene za nedoločen čas, iz poslovnih razlogov.

Na vprašanje, ali se Sloveniji glede na obljube Bruslju obeta tudi ukinitev usklajevanja minimalnih plač z inflacijo, je odgovorila, da vlada v dokumentih ni uporabila dikcije o ukinitvi usklajevanja z inflacijo oziroma znižanju minimalne plače. Vlada se želi s socialnimi partnerji le pogovoriti o načinu opredelitve minimalne plače, o tem, kako in kaj naprej, je dejala.

Za zaostrovanje ustanavljanja agencij za posredovanje dela

Kopač Mrakova je vesela zaradi enotne podpore osnutku novele zakona o urejanju trga dela. Kot je poudarila, je agencijsko delo v Sloveniji zelo velika težava in je povezano z grobimi kršitvami pravic delavcev, rešitve pa niso preproste. Osnutek novele, ki naj bi bil na vladi prihodnji teden, bo po njenih besedah omogočil, da bodo agencije za posredovanje dela, ki jih je zdaj kar 192, kar je unikum v Evropi, lahko obstajale, a bodo morale delovati v duhu varovanja pravic delavcev in zagotavljanja kakovostnih storitev.

Spremembe, ki jih je nanizala, zadevajo tako ustanavljanje kot delovanje agencij. Med pomembnejšimi rešitvami je na novo opredeljen pojem opravljanja dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku (podjetju), saj je treba dejavnost jasno razmejiti od opravljanja storitev na podlagi civilno pravne pogodbe, kar zdaj omogoča številne zlorabe. Osnutek predvideva, da bo moral imeti delodajalec za zagotavljanje dela kot glavno dejavnost registrirano dejavnost posredovanja začasne delovne sile, tako da je ne bo mogla več opravljati vsaka avtošola in pekarna, je dejala Kopač Mrakova.

Delodajalec za zagotavljanje dela, ki je organiziran kot kapitalska družba, bo moral imeti zagotovljen osnovni kapital najmanj v višini štirikratnika najnižjega osnovnega kapitala, ki je v Sloveniji predpisan za družbo z omejeno odgovornostjo – gre za približno 30.000 evrov, delodajalec, organiziran kot samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, pa bo moral imeti bančno garancijo za znesek. Pravna ali fizična oseba, ki ima sedež v drugi državi, bo morala imeti v Sloveniji podružnico, lastniško povezanim podjetjem pa bo preprečeno vzpostavljanje razmerja delodajalec (agencija) – uporabnik (podjetje).

Po novem bodo lahko koncesijo za izvajanje storitev na trgu dela, to je vseživljenjske karierne orientacije in posredovanja zaposlitev, pridobili tudi na območju države reprezentativni sindikati in delodajalske organizacije. Med spremembami je ministrica omenila še, da se kot predpogoj za začetek dejavnosti posredovanja dela uvaja dovoljenje za opravljanje dejavnosti. Nov bo tudi način spremljanja opravljanja dejavnosti, saj bo minister, pristojen za delo, za to imenoval posebno strokovno skupino.

Glede na osnutek zakona bo delodajalca, ki bo kršil predpise s področja delovnih razmerij, zaposlovanja in dela tujcev ter varnosti in zdravja pri delu, mogoče kaznovati z odvzemom dovoljenja in izbrisom iz registra ali evidence šele v primeru ponavljajočih se kršitev (torej ne takoj). Na novo se določajo tudi globe, pri čemer se razpon zvišuje z 10.000 na 30.000 evrov.

V sindikatih so z osnutkom zakona zadovoljni. Kot je povedal izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko, rešitve upoštevajo dejanski položaj na področju agencijskega dela, zakon pa bo Sloveniji omogočil uresničevanje okvirnih evropskih sporazumov. Veseli ga tudi krepitev vloge socialnih partnerjev, tako da bodo lahko sodelovali pri odpravljanju segmentacije na trgu dela.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer je prepričan, da bo novela prinesla določen red. Medtem ko ima Slovenija 192 agencij, jih ima Avstrija le osem ali devet, je opomnil. Da se bo res zagotavljalo delo, ne pa izigravalo delovna razmerja, so potrebni trdi pogoji, je ocenil. Optimističen je bi tudi predsednik Združenja agencij za zaposlovanje Miro Smrekar. "Moje mnenje je, da se bo trg agencij zdaj uredil, da bo njihovo delo nekoliko bolj transparentno in bo v dobrobit vseh, ki sodelujejo z njimi," je sklenil.

Brez dogovora o inšpekciji dela

Na ESS pa niso sprejeli dogovora glede osnutka zakona o inšpekciji dela. Kopač Mrakova je razočarana, saj je verjela, da je bil usklajen na posebni delovni skupini socialnih partnerjev. Kot je pojasnila, se je danes pokazala želja po večji vključenosti socialnih partnerjev v delo inšpekcije, kar terja strokovno razpravo. Zakon je namreč področne narave in je podrejen krovnemu zakonu o inšpekcijskemu nadzoru. Preučiti je treba morebitni konflikt interesov, je dodala.

Zorko je poudaril, da je delovna skupina zelo blizu konsenza, da pa se da še dodatno povečati učinkovitost inšpekcije. Ker ima Slovenija za več kot 170.000 pravnih subjektov le 86 delovnih inšpektorjev, bi bilo zelo dobrodošlo večje sodelovanje socialnih partnerjev, ki poznajo teren, je sklenil. Dodatno se je zapletlo zaradi predloga Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije, da se razširi pristojnosti inšpektorjev, med drugim tako, da bi lahko ti sprožili začetek stečajnega postopka. Tudi to naj bi bilo problematično, saj so osnove za to v zakonu o finančnem poslovanju.

Antauer je neuskladitev v zvezi z osnutkom zakona o inšpekciji dela pripisal delovni skupini, ki da pred sejo ni opravila domače naloge. "To je škoda, ker se bo napetost povečala, učinek pa bo slab," verjame. Osnutek se zdaj torej seli nazaj na delovno skupino, ki ga bo z osnutkom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, v zvezi s katerim zaradi predvidene uvedbe vavčerskega sistema za osebno dopolnilno delo teče usklajevanje še tudi na ravni ministrstev in državnih organov. Oba osnutka naj bi na ESS znova obravnavali čez 14 dni, na vladi pa bi bila lahko teden dni pozneje.