Zakaj je kupljeni hamburger le slaba kopija tistega v reklami?

rajši mcdonalds kot pa ti lokalni burgerji in kebabi...

Če greš pa v meka sam da gledaš hamburger pa bog ti pomagi.

Sama sem naletela celo na primer, ko je imela gostilna v našem mestu v ceniku sliko big mac-a, a sami izdelujejo ogromne in odlične hamburgerje..:)

nekaj let nazaj sem videl nekaj podobnega ko so tudi jamral zakaj tisto kar dobiš v McDonaldsu ni enako kot na reklami, z to razliko da so takrat pokazal da kar je bilo slikano za reklamo sploh ni bilo naravno ampak umetno, pobarvano in nasploh plastično

nič novega :) A se najde še kdo, ki mu hrana v meku ni dobra ali sem edini? Praktično vse mi je istega okusa in neprijetnega vonja. Samo sladoled imajo dober :) Nimam pa zadržkov proti hitri hrani ali kaj podobnega. Bi pa rekel, da vsebuje ta hrana ogromno sladkorja. Zame meso in cuker nista primerna kombinacija.

A naj bi to bilo kaj novega? Nobena stvar ni ista v zivo kot je pa na sliki, pa ni vazno kaj je.. Slike so zato olepsane , da privlacijo kupce. Tudi v kuharskih knjigah recepti nikoli ne izpadejo isto, kot so na slikah...

Js mesa ne jm. Oboje iz teh slik je gnusno smrdeče... Glede prehranjevanja z mesom v otroštvu, pa ne znam...

to je simbolični prikaz, valda da ne morejo dat gor slike pravega hamburgerja, če se ve, da se ga samo dotakneš pa spremeni obliko, to ni zavajanje, hamburger ima not vse kar je na sliki, tudi take oblike je vse dokler ga ne primeš..glede velikosti pa ni možno sklepat kakšne velikosti je, vse dokler ga kdo na sliki za lažjo predstavo ne prime v roke

prednost moramo dati nasploh hrani.vegeterijanstvo si lahko privošči le dobro finančno stabilen osebek.izobražen itd.poslal bi ga sedaj na gradbišče in naj mi dela z skledo solato ali kumaric in vrečko semenk in oreščkov.norma za dvanajst ur 100m2 betona premešat na roke.ne mi prodajat bučke o vegeterijanstvu ker niste dvignili težje od računalniške tipkovnice.pa še to delam v mesnici in normalno jem meso in 16 svinjskih polovic nebi mogel dvignit v roke če bi jedel oreščke in solato in sojino mleko.pomislite koliko solate polulajo mačke na vašem vrtu pa uni oreščki iz kitajske *

Velikani človeštva o nekrvavem načinu prehranjevanja Uživanje mesa je kratkomalo nemoralno, saj zahteva izvršitev dejanja, ki nasprotuje moralnemu občutku – ubijanje. Z ubijanjem živali človek v sebi po nepotrebnem zatre najvišjo duhovno čustvo – sočutje in usmiljenje do sebi podobnih živih bitij, z nasiljem nad lastnimi čustvi pa postane okruten. Kako lahko pričakujemo na zemlji slogo in mir, če pa so naša telesa živi grobovi ubitih živali? Lev Nikolajevič Tolstoj (1828–1910) – ruski pisatelj in dramatik, humanist Prednost moramo dati pridelavi zelenjave, mislim, da je vegetarijanski način življenja priporočljiv odmik od sedanjih barbarskih navad. Veliko narodov, ki živijo izključno od zelenjave, je v odličnem fizičnem stanju z veliko močjo. Glede na ta dejstva se mora vložiti ves trud za prekinitev namenskega in grozljivega klanja živali, saj le to uničuje naše moralne vrednote. Lahko si predstavljam bitja, organizirana na tak način, da živijo brez hrane, vso potrebno energijo za vzdrževanje življenjskih funkcij pa bi pridobivala iz svoje okolice. Nikola Tesla (1856–1943) – izumitelj Ali se zares sprašujete, kaj je Pitagoro privedlo do vzdržnosti od mesa? Sam se bolj čudim, ob kakšni priložnosti in v kakšnem umskem stanju se je prvi človek z usti dotaknil strjene krvi in nesel k ustnicam meso mrtvega bitja; kako je lahko postavil na mizo mrtva in postana telesa in si drznil imenovati za jed in prehrano dele, ki so še malo prej rjoveli in jokali, se premikali in živeli! Kako so lahko oči prenesle klanje ob rezanju goltancev, odiranju kož in trganju udov? Kako je lahko njegov nos prenesel smrad? Kako da oskrumba ni odvrnila njegovega okusa, ki je prišel v stik z ranami drugih in posesal sokove iz smrtnih ran? Te živali vsekakor niso levi in volkovi, ki bi jih jedli zaradi samoobrambe; ravno narobe, namesto teh koljemo nedolžna, krotka bitja brez krempljev in zob, s katerimi bi nas lahko poškodovala. Zaradi nekaj malega mesa jih prikrajšujemo za sonce, svetlobo in življenjsko dobo, do katere imajo pravico po rojstvu in bitju. Če izjavljate, da ste po naravi namenjeni takšni prehrani, potem sami ubijte, kar želite pojesti. Toda to morate storiti samo z lastnimi sredstvi, brez pomoči mesarskega noža, gorjače ali sekire. Plutarh (45–125) – grški filozof in pisatelj Vse, kar človek stori živalim, se nekoč vrne k njemu samemu. Dokler bodo ljudje klali živali, se bodo med sabo ubijali. Resnično, kdor seje semena ubijanja in bolečine, ne more žeti radosti in ljubezni. Pitagora (od -582 do -496) – grški filozof in matematik Prišel sem, da odpravim vse krvave daritve. Jezus (živel pred dva tisoč leti) – duhovni učitelj Pravična država sloni na uživanju sadežev, krivična na mesojedstvu. Platon (427–347 pr.n.št.) – grški filozof Prišel bo čas, ko se bodo vsi ljudje prehranjevali kot jaz in na mesojedstvo gledali kot mi sedaj na ljudožerstvo. Leonardo da Vinci (1452-1519) – slikar, kipar, arhitekt, naravoslovec, tehnik in filozof Nobena človeška korist ne opraviči najmanjše muke živali. Richard Wagner (1813-1883) –genialni skladatelj Ali ni najbolj božanski poklic dajati življenje in ne jemati? Kristjani so v tem pogledu Kristusa izdali. Mahatma Gandhi (1869-1948) – indijski duhovni vodja Andreja Gabrovec Vir: revija Osvoboditev živali, april 2004

Človek je po zgradbi telesa rastlinojed Odlomek iz knjige McDougallov načrt, avtor je zdravnik John A. McDougall Zanj je dr. Colin Campbell, avtor knjige Kitajska študija, najobsežnejše študije o vplivu hrane na zdravje, dejal: »Če bi bil kdor koli popoln prehransko usmerjen zdravniški vzornik, bi to bil dr. John McDougall. Njegovo znanje o prehrani in zdravju je fenomenalno, ve več kot kateri koli zdravnik in kateri koli izmed mojih prehranskih kolegov v akademskih krogih.« »Zgodovinski razvoj jasno kaže, da so se ljudje razvili prvotno kot rastlinojeda, ne kot mesojeda bitja.Večina naših zob je ravnih za mletje žita in zelenjave. Niso pa narejeni, da bi z njimi raztrgali meso. Naše roke so narejene za nabiranje, ne za trganje mesa. Naša slina vsebuje alfa amilazo in edini namen tega encima je prebava sestavljenih ogljikovih hidratov, ki so v rastlinskih živilih. Tega encima ni v slini mesojedih živali. Naše črevo je tako dolgo kot pri drugih rastlinojedih bitjih, da ima dovolj časa za presnovo živil v rastlinah. Mesojede živali imajo kratek prebavni trakt, ki hitro presnavlja meso in izloči njegove ostanke. Mesojede živali imajo tudi izjemno zmožnost izločanja velikih količin holesterola, ki ga zaužijejo s hrano. Naša jetra lahko obdelajo in izločijo le omejeno količino holesterola, presežek pa se nahaja v tkivih.«

K našemu zdravju prav nič niso prispevali vse dosedanje reforme zdravstvenega sistema in ves napredek medicinske znanosti Predgovor Ivana Sočeta v knjigi McDougallov načrt, avtor je zdravnik John A. McDougall: »Ko danes kdo od vplivnih govori o zdravju, običajno omenja pomanjkanje zdravnikov, čakalne vrste, zdravila, bolnišnice, pomanjkanje denarja ipd. Skoraj vsa družbena pozornost se usmerja na zdravljenje, in ne v ustvarjanje razmer, da ne bi zboleli, vsi se ukvarjajo z boleznijo, in ne z zdravjem. Temeljna naloga države je zagotovitev razmer za dobro zdravje, in ne za zdravljenje, temeljna človekova pravica pa je biti zdrav, in ne biti zdravljen. V državah, kjer namenijo več družbenega bruto proizvoda za zdravljenje, je zdravje prebivalcev slabše! Število bolnikov se tudi v Sloveniji pri vseh kroničnih boleznih nenehno povečuje. Prav pri nobeni resni, kronični bolezni nismo zmanjšali letnega prirastka. Torej smo državljani vsak dan manj zdravi in k našemu zdravju prav nič niso prispevali vse dosedanje reforme zdravstvenega sistema in ves napredek medicinske znanosti. Več kot 90 odstotkov vseh kroničnih bolezni je posledica načina prehranjevanja in življenjskega sloga. Edino merilo kakovosti (strokovnosti) uradnih prehranskih smernic je, koliko prispevajo k zdravju državljanov – dobre so takrat, ko je posledica njihove uporabe več zdravja, in slabe, če je več bolezni.«

Ljudje so že od otroštva ogroženi zaradi napačne prehrane Odlomek iz knjige McDougallov načrt, avtor je zdravnik John A. McDougall. Zanj je dr. Colin Campbell, avtor knjige Kitajska študija, najobsežnejše študije o vplivu hrane na zdravje, dejal: »Če bi bil kdor koli popoln prehransko usmerjen zdravniški vzornik, bi to bil dr. John McDougall. Njegovo znanje o prehrani in zdravju je fenomenalno, ve več kot kateri koli zdravnik in kateri koli izmed mojih prehranskih kolegov v akademskih krogih.« Današnji koncepti zdravja in prehrane so tako daleč od resnice, da so naša življenja ogrožena od dne, ko se rodimo. Dojenčki sesajo iz stekleničk, ki vsebujejo mešanico sintetiziranih tujih beljakovin in kemikalij, te pa jim uničujejo njihovo naravno zaščito pred virusi in bakterijami in jih izpostavljajo smrtno nevarnim reakcijam, ki podvojijo njihove možnosti za prezgodnjo smrt. Te nevarne formule z najboljšimi nameni priporočajo pediatri, porodničarji, družinski zdravniki in medicinske sestre. Ti zdravstveni strokovnjaki pa niso poceni. Industrija hrane za malčke vsako leto porabi več milijonov evrov za promocijo svojih izdelkov, medicinskim strokovnjakom, in to z močnim oglaševanjem, s prodajnim osebjem in podarjanjem začetnih paketov novim mamicam.

Živalske beljakovine škodujejo tudi kostem »Vsakdo ve, da potrebujemo beljakovine in da so meso, mlečni izdelki in jajca zgoščeni viri beljakovin. Malo ljudi pa ve, da priporočila glede uživanja teh prepolnih in škodljivih virov beljakovin temeljijo na raziskavah, ki so proučevale predvsem prehranske potrebe podgan. Podganji mladič potrebuje po rojstvu desetkrat več beljakovin kot novorojenček. Koliko ljudi sliši pravo zgodbo o beljakovinah, ki razkriva, da povprečen človek, ki živi v sodobni družbi, zaužije toliko odvečnih beljakovin vsak dan, da povzroči mineralno neravnovesje? Beljakovine pravzaprav odvajajo kalcij iz organizma v ledvični sistem, zaradi česar kostem primanjkuje kalcija, hkrati pa se poveča tveganje za ledvične kamne.« Odlomek iz knjige McDougallov načrt, avtor je zdravnik John A. McDougall. Zanj je dr. Colin Campbell, avtor knjige Kitajska študija, najobsežnejše študije o vplivu hrane na zdravje, dejal: »Če bi bil kdor koli popoln prehransko usmerjen zdravniški vzornik, bi to bil dr. John McDougall. Njegovo znanje o prehrani in zdravju je fenomenalno, ve več kot kateri koli zdravnik in kateri koli izmed mojih prehranskih kolegov v akademskih krogih.«

Vse rastline imajo vse esencialne aminokisline »Številne knjige, ki so danes priljubljene med vegetarijanci, močno poudarjajo kombiniranje živil rastlinskega izvora, da bi se doseglo vzorec aminokislin, ki je podoben tistemu v živilih živalskega izvora. Ta poudarek je nepotreben in namiguje, da je iz rastlin težko pridobiti celovite vire za preskrbo z beljakovinami brez izčrpnega znanja o prehrani. Presenetljivo je, da nekateri privrženci te zamisli dejansko verjamejo, da živila rastlinskega izvora sploh ne vsebujejo nekaterih esencialnih aminokislin. Ta zamisel je nepravilna in ljudi odvrača od prehrane, ki temelji na živilih rastlinskega izvora. Očitno avtorji teh priljubljenih kuharskih knjig niso v celoti pregledali literature o beljakovinskih potrebah ljudi in vsebnosti aminokislin v rastlinah. Če bi to storili, bi razumeli, da je kombinacija aminokislin v ustreznih razmerjih ustvarjena precej predtem, ko se hrana znajde na jedilni mizi. Narava je živila rastlinskega izvora zasnovala celovito. Če bi morali ljudje, ki so živeli dolgo pred časom sodobne dietetike, skrbeti za pravilne beljakovinske kombinacije v svoji prehrani, naša vrsta ne bi preživela več milijonov let.« Odlomek iz knjige McDougallov načrt, avtor je zdravnik John A. McDougall. Zanj je dr. Colin Campbell, avtor knjige Kitajska študija, najobsežnejše študije o vplivu hrane na zdravje, dejal: »Če bi bil kdor koli popoln prehransko usmerjen zdravniški vzornik, bi to bil dr. John McDougall. Njegovo znanje o prehrani in zdravju je fenomenalno, ve več kot kateri koli zdravnik in kateri koli izmed mojih prehranskih kolegov v akademskih krogih.«

no ja tuki se kao usi zgražajo na gumijastimi hamburgerji in govorijo kako ti ta hrana zamaši žile pa kako ne hodijo m maca...čiki škodijo še precej bolj kot ta hrana tko da mislm da je velik bolj it vsake toliko časa malo v McDonald’s kot pa nonstop kadit ;)

V glavnem, na reklamah danes ocitno vsi lazejo in zavajajo :)

Halooo...ženske so tud vse lepe na slikah, ker jih oblikovalci porihtajo....;)

Takšni članki nastajajo, zato ker imajo določeni osebki plne riti vsega, sami pa si neznajo skuhati niti hrenovke!!

Ne da bi zagovarjal McDonalds, niti najmanj ne, ampak pol bi blo treba itak ukinit tričetrt reklam. Na reklami imajo tud vsi bleščeče bele zobe, ker uporabljajo Topato zobno pasto. Tudi perilo je bleščeče belo ali pa živo barvno, pri uporabi določenega praška. Še mačja hrana izgleda tako lepa in slastna, da bi jo še človek pojedel za večerjo....